Od 1. januarja 2013 je spremenjen način obdavčitve z dejanskimi prihodki in normiranimi odhodki, ki se pogovorno pogosto imenuje kar pavšalna obdavčitev. »Pavšalisti« bodo po novem tisti zasebniki in pravne osebe, katerih letni prihodki v koledarskem letu ne presegajo 50.000 evrov.
1. »Pavšalna« obdavčitev fizičnih oseb z dejavnostjo (zasebnikov) in mikro družb
Zaradi uvedbe novega sistema pavšalne obdavčitve so bili spremenjeni trije davčni zakoni: Zakon o dohodnini, Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb in Zakon o davčnem postopku.
Cilji Obrtne zbornice pri posredovanju pobud za uvedbo prostovoljne pavšalne obdavčitve malih poslovnih subjektov so bili sledeči:
- večja davčna varnost predvsem v obdobju “valitve” podjetja,
- boljše usmerjanje delovne energije v posel (ne pa v pretirano administriranje),
- boljši pregled nad svojo davčno obveznostjo,
- učinkovitejše spremljanje denarnih tokov,
- več časa za pridobivanje poslovnih znanj, ki so potrebna za poslovno odločanje in širitev poslovanja.
Vlada je brez jasnih argumentov zavrnila izhodišča in ostale predloge OZS glede možnih rešitev v zvezi s pavšalno obdavčitvijo, zato bo, takšna kot je sedaj sprejeta, po naši oceni primerna le za manjše število zasebnikov in mikro družb.
Pod določenimi pogoji smo imeli pavšalno obdavčitev že v sedaj veljavnem Zakonu o dohodnini, vendar je veljala za le zasebnike.
Primerjava starega in novega sistema pavšalne obdavčitve od 1. januarja 2013 dalje:
Star sistem pavšalne obdavčitve za zasebnike:
- Veljal le za zasebnike,
- promet 42.000 EUR,
- 25 odstotkov normiranih odhodkov
- dodatno tudi prispevki za soc. var.,
- progresivna stopnja obdavčitve + dohodninske olajšave,
- plačana realizacija!
Nov sistem pavšalne obdavčitve za pravne osebe in zasebnike:
- Velja za zasebnike in gospodarske družbe
- promet 50.000 EUR,
- 70 % normiranih odhodkov (v pavšal vključeni tudi prispevki za socialno varnost),
- za zasebnike: 20 % proporcionalna davčna stopnja (dokončna obdavčitev – ni dohodninskih olajšav),
- za gospodarske družbe: 17 % proporcionalna stopnja v letu 2013, v letu 2014 pa 16 %),
- zaračunana realizacija,
- tudi obvezna identifikacija za DDV pri 50.000 EUR.
1.1. Pogoji za uveljavljanje pavšalne obdavčitve v letu 2013 in dalje
V obeh novelah davčnih zakonov so predpisani praktično enaki pogoji za uveljavljanje pavšalne obdavčitve, zato bomo v nadaljevanju predstavili le najpomembejše, ki veljajo za obe skupini poslovnih subjektov.
Za uveljavljanje pavšalne obdavčitve so predpisani takšni pogoji:
- prihodki iz dejavnosti, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem davčnim letom, ne smejo presegati 50.000 evrov,
- zavezanec, ki je na novo začel z opravljanjem dejavnosti, lahko uveljavlja pavšalno obdavčitev v prvem davčnem letu in v drugem davčnem letu, če je začel z opravljanjem dejavnosti v zadnjih šestih mesecih prvega davčnega leta,
- normirani odhodki, ki pokrivajo celotne priznane stroške znašajo 70% davčno priznanih prihodkov,
- načelo obračunane (fakturirane) realizacije.
Davčni zavezanec, ki bo želel uveljavljati pavšalno obdavčitev, bo dolžan opraviti naslednje postopke priglasitve pavšalne obdavčitve:
• tisti zavezanec, ki že posluje, bo najkasneje do 31. marca tekočega leta, hkrati z oddajo davčnega obračuna za preteklo leto, na posebnem obrazcu priglasil tudi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov in
• zavezanec, ki bo na novo začel z opravljanjem dejavnosti, bo lahko priglasil upoštevanje normiranih odhodkov z obvestilom DURS-a v roku iz Zakona o davčnem postopku, to pa je v osmih dneh od dneva registracije podjetja. Priglasitev ugotavljanja davčne osnove na podlagi pavšalno določenih odhodkov bo veljala toliko časa, dokler ne bo izpolnil pogojev za prehod na obvezno vodenje poslovnih knjig. Na sistem vodenja poslovnih knjig, ki so v skladu z računovodskimi načeli in standardi, bo lahko prešel tudi prostovoljno, vendar šele ob začetku davčnega leta in ne sredi leta.
Oba davčna zakona tudi določata, kdaj davčni zavezanec ni začel na novo opravljati dejavnosti, temveč se smatra, da zgolj nadaljuje dejavnost.
Za podjetnika »začetnika« se torej ne smatra davčni zavezanec, ki je v roku 18. mesecev pred priglasitvijo ugotavljanja davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov:
- ponovno začel opravljati dejavnost, če je prenehal opravljati dejavnost v šestih mesecih pred ponovnim začetkom opravljanja dejavnosti,
- ustanovil družbo, zavod ali primerljivo osebo po tujem pravu,
- prišlo do preoblikovanja zavezanca s prenosom dela podjetja na družbo, s pridobitvijo lastniškega deleža, ali fizično osebo, ki opravlja dejavnost,
- začel opravljati dejavnost na podlagi prenosa podjetja ali dela podjetja od druge osebe.
Za ugotavljanje višine prihodkov se med prihodke vštevajo tudi:
1. prihodki zavezanca, doseženi pred prenehanjem opravljanja dejavnosti,
2. prihodki družbe, zavoda ali primerljive osebe po tujem pravu,
3. prihodki osebe, ki je prevzela del podjetja zavezanca,
4. prihodki osebe, ki je prenesla podjetje ali del podjetja na zavezanca.
2. Kdaj nazaj na »knjige«?
Zavezanec, ki dve zaporedni predhodni davčni leti ne izpolnjuje pogojev, mora za davčno leto ugotavljati davčno osnovo na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov in voditi ustrezne poslovne knjige, evidence in poslovno poročilo, ki jih je dolžan voditi za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov.
Pri prehodu iz pavšala na »knjige« mora zasebnik opraviti popis in uskladiti neformalno vodena stanja sredstev in obveznosti do virov (zlasti osnovna sredstva, terjatve, denarna sredstva, zaloge, obveznosti do dobaviteljev, bank in države), jih uskladiti z dejanskim stanjem ter izdelati otvoritveno bilanco stanja na prvi dan leta, ko je ponovno dolžan voditi knjige.
3. Računovodja tudi pri pavšalni obdavčitvi ostaja »nujno zlo«
Računovodja bo tudi v prihodnje podjetniku nujno potreben. To še zlasti velja za pravne osebe, ki so dolžne kljub pavšalni obdavčitvi še vedno voditi poslovne knjige. Pri zasebnikih je zahteva po vodenju evidenc v sistemu pavšalne obdavčitve malce bolj blaga, vendar pa bo kljub temu treba evidentirati tudi poslovne dogodke v zvezi z nekaterimi stroški in sredstvi, kot na primer:
• obračun prispevkov za socialno varnost, plač, drugih prejemkov in bonitet,
• vodenje evidence o prometu,
• vodenje registra osnovnih sredstev,
• vodenje saldakontov kupcev in dobaviteljev + obvezni poboti,
• obračunavanje davka iz dejavnosti,
• vodenje poslovnih knjig za poslovne potrebe (banke, lastno spremljanje poslovanja),
• vodenje evidenc zaradi usklajevanja davčnih kartic z DURS-om,
• vodenje evidenc zaradi morebitnih stečajnih postopkov.
