Izmenjavalo se je deževno in sončno vreme, ki je podilo oblake sem ter tja. Ti so nam izmenično razkrivali in zakrivali pogled proti skrivnostnemu Cerkniškemu jezeru, nad katero nas je vodila planinska pot proti koči, ki stoji tik pod vrhom Velike Slivnice (1.114 m). Legende govorijo, da coprnice tam delajo nevihto in točo. Čeprav je bilo spremenljivo vreme primerno za shod coprnic, jih ta dan nismo videli. Pred kočo je stala le metla, njihovo prevozno sredstvo, ki so ga gotovo pozabile, ko so bežale pred našo številčno odpravo. Tudi mi smo po topli malici hitro odhiteli proti dolini, da nas ne bi ujela še kakšna nevihta. Suhi smo prišli do avtomobilov, kjer smo kar nekaj časa postali, da smo se pogovorili o tem in onem. Vsi pa smo bili navdušeni nad slivniško razgledno potjo, ki je bila zaradi prebujajoče se narave, predvsem mogočnih bukev, še posebno lepa.