Izberi drugo občino
Nazadnje izbrane občine

Poišči občino

Registracija
Napoved za sreda, 18.01.2017

pretežno oblačno
Ponoči bo zmerno do pretežno oblačno in vetrovno. Predvsem v južnih krajih bo rahlo snežilo. Najnižje jutranje temperature bodo od -6 do -2, v zatišnih legah severne Slovenije do -10, ob morju okoli 0 stopinj C.
-4°C | 0°C
četrtek, 19.01.2017
-6°C | -2°C
petek, 20.01.2017
-8°C | 0°C
sobota, 21.01.2017
-8°C | 0°C
nedelja, 22.01.2017
-7°C | 0°C
Opozorila
Torek, 17.1.2017 ob 18h
Danes ponoči in jutri bo na Primorskem še pihala močna burja, ki bo na izpostavljenih mestih v sunkih dosegala hitrost od 110 do 140 km/h. Postopno bo slabela v četrtek.
-4°C
0°C
pretežno oblačno
Nahajaš se tukaj: Novice Občinske Občinski svet

Zgodba z zadrževalniki kljub sprejeti uredbi ......


OBČINSKI SVET, KMETIJSTVO

| |
23.09.2013      8:28
A A

Zgodba z zadrževalniki kljub sprejeti uredbi še ni zaključena


Vlada je konec avgusta sprejela Uredbo o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec, ki je nastajala in se usklajevala več let. Sprejeta različica, s katero se je v začetku septembra, ko je tudi začela veljati, seznanil občinski svet, je zelo omiljena varianta tistega, kar so predstavili pred leti. Večletna pogajanja, usklajevanja, pojasnjevanja in oporekanja tako le niso naletela na gluha ušesa.


Občina Dobrova - Polhov Gradec še vedno upošteva voljo ljudi (foto: gt).
Občina Dobrova - Polhov Gradec še vedno upošteva voljo ljudi (foto: gt).
Deli:

S sprejetjem Uredbe o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec se "vojna" glede zadrževalnikov še ni končala, vendar se počasi umirja. Državni prostorski načrt, ki ureja poplavno varnost in podaja načine reševanja najspornejših območij, že vse od leta 2003, ko se je projekt na strani okoljskega ministrstva začel pripravljati, buri duhove oziroma različne vpletene igralce. Prav gotovo, tudi po mnenju različnih medijev, je eden od najzahtevnejših vladnih pogajalcev prav Občina Dobrova - Polhov Gradec, ki vseskozi bdi nad predlogi in spremembami omenjenega dokumenta ter morebitna nestrinjanja vedno znova izraža v številnih amandmajih, pobudah, pojasnilih in še čem.

V letu 2005 je okoljsko ministrstvo pripravilo Program za izdelavo državnega lokacijskega načrta (DLN) za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane, ki je predvideval izgradnjo kar treh zadrževalnikov na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec (Razori, Brezje, Šujica), s čimer pa se ta nikakor ni strinjala. Maja tega leta je na podlagi omenjenega programa občinski svet sprejel jasen sklep, da nasprotuje gradnji vseh treh zadrževalnikov, ker onemogočajo nadaljnji prostorski razvoj občine, ogrožajo kmetijsko dejavnost in kmečko prebivalstvo, ne rešujejo pa poplavne varnosti na območju občine ter ne upoštevajo smernic občine, predvsem pri ohranjanju krajinskih prvin območja in značilne podobe krajine, značilnega pogleda, obdržanja naravnega reliefa ter krajinske tipike vodotokov in obrežnega prostora. Poleg tega je občinski svet predlagal, naj se prvenstveno uredijo struge Malega grabna v Ljubljani in se izvede čiščenje jarkov na Ljubljanskem barju skupaj z obvezno izdelavo razbremenilnika na Barju; na Gradaščici in Horjulki gorvodno od Vrhovcev pa naj se zgradi več bistveno manjših zadrževalnikov od predvidenih različic, in sicer naj se velikost zadrževalnikov prilagodi teritoriju glede na velikost poplavnega zaledja. V letu 2008 je potekala javna razgrnitev osnutka državnega prostorskega načrta (DPN) za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec, in ker ta ni upošteval mnenj in predlogov, podanih s strani Občine Dobrova - Polhov Gradec, je občinski svet decembra 2008 razpisal posvetovalni referendum za vse stanujoče na območju predvidene gradnje zadrževalnikov. Občani so takrat jasno, z več kot 98 % glasov, izrazili svoje mnenje in zavrnili takratni osnutek DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane, ki je predvideval izgradnjo dveh zadrževalnikov. Volja občanov je bila zavezujoča tako za občino in župana kot za vpletene v pripravo in izdelavo DPN. Razmere so se še nekoliko bolj zapletle leta 2010, ko so predvsem JZ del Ljubljane zajele močne poplave in povzročile ogromno škode. Obljube takratnih državnih uradnikov glede ureditve poplavne varnosti z DPN-jem so kar deževale, a do realizacije ni prišlo. Tudi mnenja stroke, ki sicer niso najbolj usklajena, so pritiskala. Toda lokalni interes občanov Občine Dobrova - Polhov Gradec je bil močnejši. Ves čas so vztrajali pri prvotnem mnenju in predlogih.

Okoljsko ministrstvo je vsa ta leta, sicer pod različnimi imeni, vladami, ministri in potemtakem znotraj različnih delovnih skupin ter skupaj z različnimi izdelovalci, pripravljalo dokument, proučevalo različice, se pogajalo in iskalo kompromise z udeleženci. V začetku letošnjega leta pa si je takratni okoljski minister Bogovič celo vzel čas in si poplavno območje, območje, kjer bi morali zgraditi zadrževalnike, ogledal na lastne oči. Ob obisku ga je župan Franc Setnikar seznanil s predlogi in rešitvami, ki jih občina ves čas ponavlja in bi bili po njegovih besedah za vse vpletene veliko primernejši, poleg vsega pa ugodnejši za državo; posebej je izpostavil faznost reševanja poplavne varnosti. Vse predloge in pripombe je delovna skupina za spremljanje postopkov priprave prostorske dokumentacije DLN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec posredovala še na ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Srečanje je očitno naletelo na plodna tla, saj se je večina podanih predlogov in pripomb upoštevala, med njimi tudi faznost oziroma etapno izvajanje načrtovanih ukrepov poplavne varnosti, ki je bistvena predvsem za morebitno izgradnjo zadrževalnika Razori, kateremu občina še vedno oporeka z vidika predhodne preveritve potrebne izgradnje. Ta se namreč s sprejeto uredbo predvideva izvesti šele v 2. fazi. Uredba v 1. fazi pa vključuje, da se sanirajo obsežna zavarovanja, uredijo sotočja s hudourniki, da se korita očistijo naplavin in odvečne zarasti na Gradaščici, Horjulščici in njunih pritokih ter da se uredi Mali graben in razbremenilnik 6a. Uredba tudi zagotavlja, da se, v večini kar z visokovodnimi nasipi, zagotovi poplavna varnost vsem ogroženim stanovanjskim, poslovnim in drugim objektom ter prav tako vsej javni infrastrukturi, cestam, vodovodom, kanalizacijskemu omrežju idr.

Sprejeta Uredba o DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec je, čeprav še vedno ni povsem sprejemljiva niti s strani Mestne občine Ljubljana niti s strani Občine Dobrova - Polhov Gradec, ki je vlado in oba ministra pred sprejemom uredbe na seji vlade znova opozorila na pomembnost 36. člena, od 13. septembra 2013 veljavna in zavezujoča. Župan Franc Setnikar meni, da je uredba kljub nekaterim neupoštevanim pripombam pomembna tako za občino kot za njene občane. Prinaša veliko potrebnih ureditev na območju občine, ki se z rednimi državnimi sredstvi za vzdrževanje ne bi izvedle. "Potrebno je, da se projekti iz prve faze začnejo izvajati, ker so na občinskem seznamu nujnih zadev že nekaj časa," je dejal in poleg tega pojasnil: "Prva faza zajema kar 75–80 % celotne investicije oziroma vseh ukrepov, zato bo izvajanje te faze potekalo kar nekaj let. Vprašljiv je tudi zaključek, saj bo treba odkupiti mnogo zemljišč, zato se lahko celo zgodi, da izvedbe 2. faze sploh ne bo."

Kdaj se bodo projekti zares začeli izvajati, ne vedo niti na ministrstvu. Po pisanju nekaterih medijev pa je izvedba ukrepov poplavne varnosti celo pod velikim finančnim vprašajem. Dejstvo je, da je država oziroma ministrstvo za zdaj zagotovilo zgolj sredstva za pripravo projektne dokumentacije, drugih sredstev pa za ta namen še nima. Projekti, ki jih predvideva Uredba o DPN za zagotavljanje poplavne varnosti JZ dela Ljubljane in naselij v Občini Dobrova - Polhov Gradec, so ocenjeni na 33 milijonov evrov brez DDV. Na ministrstvu pa računajo, da bi sredstva lahko pridobili iz evropske finančne perspektive 2014–2020. Zgodba gre sicer počasi h koncu, a še zdaleč ni končana. V primeru, da država do sredstev iz kohezijskih skladov ne bo upravičena ali bo upravičena le v manjšem obsegu, lahko projekt znova ostane le na papirju, toliko časa, da ga bodo, kdo ve, reševali naslednji rodovi.

 

Nadja Prosen Verbič

 




0 (Bodi prvi!)
Oceni članek

Priloge:
PDF
rs_-2013-072-02724-obp001-0000.pdf
16635_rs_-2013-072-02724-obp001-0000.pdf (301,99 KB)

Prenesi vse
Povezani članki
NE ZAMUDI VEČ NOBENE POMEMBNE NOVICE ALI DOGODKA IZ TVOJEGA KRAJA! x
Naroči se na brezplačno tedensko e-izdajo in bodi na tekočem o dogajanju v tvoji občini Dobrova-Polhov Gradec!

100 % skrbno bomo varovali vašo zasebnost in odjavili se boste lahko kadarkoli!
Komentiraj novico

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Še nimate uporabniškega imena in gesla? Registrirajte se!
Komentarji 0 komentarjev
Za ta prispevek še ni dodanih komentarjev. Bodi prvi!


Virtualni asistent
Naš časopis
Številka: 444
Izšla: 19.12.2016
Poglej Pdf

Bodite prvi pri oddaji mnenja.