Praznovanje je z glasbo obogatil instrumentalni trio Dolče (Alenka Ošaben, Eva Grmek in Tjaša Tomažin), ki se mu je pridružil še Žan Bezek. Prireditev je vodila Simona Stražišar, ki je povezovala tudi predstavitev knjige 50 let košarke v borovniški kotlini avtorja Franja Modrijana. Vsem zbranim je knjigo, ki obsega dvesto strani, predstavil oblikovalec in postavljalec Peter Bezeg. Knjiga je plod celoletnega dela uredniškega odbora in je razdeljena na tri obdobja. Prvo obdobje predstavlja 50 let košarke v Borovniški kotlini po letih in obdobjih. Veliko materiala za ta del je bilo dobljenega iz arhiva Našega časopisa in KK Borovnica ter zasebnih pisnih in fotografskih arhivov. Drugi del predstavlja razvoj osnovnošolske košarke, ki se je začel s prihodom učitelja telesne vzgoje Pavla Bajca in se sedaj nadaljuje z učiteljem Klemenom Stojanovičem. Tretji del pa je namenjen košarkarskim portretom najboljših in dolgoletnih igralcev ter organizatorjev. Predstavljeni so Pavle Bajc, Drago Mekinda, Franjo Modrijan, Angela Šivic, Nada Vuleta, Danijel Sivka, Grega Mali, Karel Nikolavčič, Klemen Stojanovič in Janez Sečnik. Knjiga je polna slik, komentarjev in analiz posameznih tekem ter opisuje tudi nekaj zanimivih dogodkov. Skratka, knjigo je treba vzeti v roke in jo prebrati in tako spoznati 50 let delovanja košarke v Borovnici. Po predstavitvi le-te je sledilo družabno srečanje vseh prisotnih ob prigrizku. Obujali so spomine, uspehe, razne zgodbe in dogodivščine. Vsak je povedal kaj veselega in zanimivega. Zato samo bravo »borovniška košarka«, še veliko uspeha tudi v bodočih petdesetih letih.

Simon Seljak

Nekaj o zgodovini borovniške košarke

Začetki igranja košarke v borovniški kotlini segajo v zgodnja petdeseta leta prejšnjega stoletja, organizirano pa so jo začeli igrati po izgradnji igrišča pri osnovni šoli in s prihodom učitelja telesne vzgoje Pavleta Bajca. Poleg članske ekipe so bile tudi pionirske, kasneje pa še kadetske in mladinske. Tekmovanja so potekala pod okriljem Košarkarske zveze Slovenij v podzvezni ter drugi in tretji ligi. V posameznih obdobjih so ekipe dosegale odmevne uspehe, med katerimi naj omenimo 2. mesto pionirjev med osnovnimi šolami leta 1974, člani pa so bili ob koncu osemdesetih let nekajkrat na pragu vstopa v prvo slovensko ligo. Borovnica je kot relativno majhen kraj dala slovenski košarki kar nekaj dobrih igralk in igralcev, ki so nastopali v večjih slovenskih klubih v takratnih zveznih jugoslovanskih ligah I. ZKL, II. ZKL in 1. Slovenski košarkarski ligi (Nada Vuleta, Angela Šivic, Dane Sivka, Franjo Modrijan, Drago Mekinda, Gregor Mali in še nekateri). Po letu 2003, ko je člansko moštvo prenehalo z nastopanjem v ligaških tekmovanjih, so igralci odšli v klube širom po Sloveniji in tudi v tujino. Delo se je nadaljevalo z organiziranjem šole košarke v Borovnici in na Vrhniki. Vsako leto decembra se nekdanji igralci udeležijo srečanja in odigrajo medsebojno tekmo Griča in Jeruhe. V želji po ponovni oživitvi tega popularnega športa so leta 2013 ponovno začeli z redno vadbo pionirjev na osnovni šoli pod vodstvom prof. Klemena Stojanoviča. 

»V posebno čast si štejem, da lahko ob tem posebnem športnem jubileju Borovnici izrazim svoje iskrene čestitke. Te izrekam ne le kot ministrica, pristojna za izobraževanje, znanost in šport, temveč tudi kot Borovničanka, ki je bila aktivno vpeta v razvoj košarke in njenega pomena za kraj in sokrajane. Morda je tod tudi razlog, da mi je šport še posebej ljub. Spoštovani, vsem, ki ste pripomogli k tej častitljivi obletnici, iskreno čestitam in se hkrati zahvaljujem za vse predanosti in verjetja v šport. Z dobrim strokovnim delom ter nadaljnjo usmerjenostjo v šport na lokalni ravni se razvijajo novi, mladi potenciali, ki bodo utrjevali poti in uspehe športa. V košarki ali kakšni drugi športni dejavnosti.« Dr. Maja Makovec Brenčič

»Danes ima Košarkarska zveza Slovenije 137 članov (društev), ki so pomemben člen in gonilna sila slovenske košarke, brez katerih si je težko predstavljati razvoj te športne panoge v prihodnosti. TVD Partizan Borovnica je pomemben član družine pod okriljem Košarkarske zveze Slovenije, saj že 50 let skrbi za razvoj košarke na tem koncu naše države, kar nas na Košarkarski zvezi Slovenije še posebej veseli. Košarkarsko društvo iz Borovnice z veseljem podpiramo, saj predstavlja kamenček v mozaiku, ki pripomore k čim boljši vlogi košarke v družbi in doseganju uspehov košarke v Sloveniji.« Matej Erjavec, predsednik Košarkarske zveze Slovenije

»Petdeset let ali pol stoletja je resnično lepo obdobje delovanja nekega kluba oziroma košarke. Čeprav sem se s košarko skoraj rodil na Vrhniki, sem skupaj s Franjem Modrijanom pričel tako rekoč ustanavljati košarkarski klub v Borovnici. Predvsem sva vzpostavila začetne prijateljske stike in organizirala prve tekme med Borovnico in Vrhniko. Spoznala sva se na občinskem atletskem šolskem prvenstvu v Borovnici leta 1964 in kot petnajstletnika ugotovila, da oba rada igrava košarko. Še istega leta sva se dogovorila za prvo uradno tekmo Borovnice na Vrhniki. Obe ekipi sta takrat nastopili z mladinci. Spomnim se, da so Borovničani na Vrhniko prišli s kolesi.« Simon Seljak

»Drage košarkarice, košarkarji, trenerji, športniki in športni zanesenjaki, brez katerih slovenski šport zagotovo ne bi dosegal takih uspehov. Pred vami je zbornik, ki je nastal ob praznovanju 50 let košarke v borovniški kotlini. V njem so opisani začetki bolj organiziranega igranja te lepe igre, ki s svojo atraktivnostjo očara tiste, ki se ji posvetijo. Mene je prevzela maja leta 1964, ko sva si s prijateljem Frenkom Petelinom ogledala košarkarsko tekmo med AŠK Olimpija in selekcijo ameriških profesionalnih igralcev, ki je gostovala po Evropi. Da bo na igrišču pod Cekinovim gradom v Tivoliju košarkarska tekma z Američani, nama je povedala Frenkova teta, pri kateri sva bila na obisku, stanovala pa je na Prešernovi cesti. V ameriški ekipi je nastopil tudi Bob Pettit s številko 9, ki me je s svojo igro tako navdušil, da sem to številko na dresu nosil  na večini tekem, ki sem jih odigral v svoji košarkarski karieri.« Franjo Modrijan