Na zaključni delavnici oblikovanja občinske razvojne strategije se je v dvorani nad vrtcem včeraj ob 18.00 zbralo rekordno število udeležencev – 25. Po pripombah in predlogih za dopolnitev osnutka razvojne vizije občine, ki ga je pripravil in predstavil A. Klemenc, so se udeleženci lotili ocenjevanja ukrepov za vsakega od treh delov občine: Kotov, Borovnice ter Brega - Paka z "mahom".

Med dobrimi dvajsetimi ukrepi za izboljšanje kakovosti življenja ter razvoj gospodarstva, kmetijstva in turizma so se za področje Kotov kot najbolj pomembne izpostavili:
1. ureditev prometa in izboljšanje prometne infrastrukture,
2. pot za pešce in kolesarje ob Borovniščici,
3. dostop do hitrega interneta v vseh naseljih in zaselkih,
4. naravna kopališča in zagotavljanje kakovosti voda.

Za Borovnico z Dolom in Lazami so se oblikovale naslednje prioritete:
1. ureditev prometa in izboljšanje prometne infrastrukture,
2. pločniki (Dol, Gradišnikova, Paplerjeva),
3. trgovsko-nakupovalni center,
4. knjižnica,
5. varne in integrirane kolesarske poti (po celi občini).

Za Breg - Pako z "mahom" pa so kot najboljše ocenili naslednje ukrepe:
1. pločnik Pako–Breg–Borovnica,
2. obnova Paškega mostu in poti po opuščeni trasi železnice (v celotni dolžini, vključno z brvjo na mestu porušenega mostu),
3. varne kolesarsko-sprehajalne poti ob Borovniščici,
4. brvi čez Borovniščico in Ljubljanico, ki bosta povezali pohodniško-kolesarske poti.

Delavnica je v tretjem delu, ki je trajal do 21.30, postregla z živahno razpravo o prostorski umestitvi ukrepov in prioritetah njihovih posameznih delov, hkrati so udeleženci ukrepe dopolnili in konkretizirali. Na koncu pa je beseda tekla o varnosti obratovanja podjetja Fenolit in komuniciranju podjetja z javnostjo ter zmanjšanju negativnih vplivov predvidenega bistvenega povečanja obremenitve železniške proge na okolje oz. povečanja hrupa po izgradnji drugega tira med Koprom in Divačo. Izkazalo se je, da tovrstne razprave pomembno prispevajo ne le k opredelitvi razvojnih ciljev občine in ukrepov za njihovo uresničevanje temveč tudi k razvoju dialoške in strpne kulture komuniciranja, nenazadnje pa tudi k vključevanju priseljencev v lokalno okolje in njihovo boljše poznavanje sokrajanov.