Pobuda, ki jo festival prinaša v slovenski prostor, je po Langusovem še vedno premalo upoštevana. »Princip turizma, ki ga uvaja festival, je v drugih državah že dobro uveden. V Sloveniji, ki ima veliko zavarovane narave, pa se ne sprejema in ne podpira, kot bi bilo pričakovati,« je povedal Langus. »Narava je glavni razlog, zakaj ljudje prihajajo v Slovenijo. In to moramo izkoristiti,« je še dodal.
Ideja festivala samoniklega cvetja se širi
»Festival alpskega cvetja se v šestih letih ni utrdil le med Bohinjci, ampak je postal zgled trajnostno naravnanega dogodka, ki v najboljši meri uresničuje okoljske, socialne in ekonomske vidike,« je prepričan Langus.
Poleg nagrade za najboljše ustvarjalne in inovativne dosežke Finalist Sejalec v letu 2011 in izvedbe s strani Kneževine Monako sofinanciranega projekta Naravni Bohinj se je lani rodila tudi ideja za mednarodni projekt Evropa divjih rož, ki je bil že odobren s strani evropskega programa Kultura in se bo letos prvič prek festivalov divjega cvetja odvijal še v štirih evropskih državah, v Bolgariji, Romuniji, Veliki Britaniji in na Hrvaškem. Namen projekta je opozarjati na pomen ohranjanja divjeraslih rastlin kot naravne kulturne dediščine, in sicer preko umetnosti, spodbujanja kreativnosti in sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. V nadaljnjih letih želijo v okviru tega projekta razviti tudi Arhiv tradicionalnih znanj, ki bi bil dostopen vsem udeležencem kateregakoli od petih festivalov, vendar na vsakem festivalu le za področje posamezne države in kulture.
Travniška krpanka
Glavna aktivnost projekta, ki se je odvijala v zimskem času, je bila izvedba Travniške krpanke – upodobitev 1000 rož v 1000 zgodbah na tekstilu. Krpanka je nastajala v vseh petih državah, ki sodelujejo pri projektu. Predstavljena bo v umetniškem delu Evropska travniška krpanka. Velika potujoča razstava izbranih kosov iz posameznih držav se bo prihodnje leto ustavila na petih nacionalnih festivalih divjeraslega cvetja, ki bodo v letu 2014 potekali sočasno. Nato bodo vse prispele krpe sešili v evropsko cvetlično travniško krpanko, ki bo potovala po trgih evropskih prestolnic.
Ob nastajanju upodobitev zgodb z inspiracijo v divjih rožah želijo spodbujati kreativnost, medgeneracijsko sodelovanje, ohranjanje in prenos starih znanj ter opozoriti na pomen ohranjanja pomembnih rastlinskih področij pod zaščito narodnih parkov in Nature 2000.
Razpisana sta bila dva natečaja, eden za posamezne ljubiteljice in krožke ročnih del, drugi za osnovnošolce. Posameznice so prispevale nekaj več kot sto del, na šolskem natečaju je sodelovalo 15 slovenskih šol, ki so skupaj ustvarile več kot 600 del. Pridružili so se tudi dijaki Srednje šole za oblikovanje in fotografijo s 50 umetniškimi deli.
Divje rože na modni brvi
Srednja šola za oblikovanje in fotografijo je sodelovala tudi s pripravo zaključne naloge, ki jo sicer pripravijo vsako leto. Tokrat so vse leto iskali navdih v bogastvu divjega, samoniklega cvetja, pri čemer so si pomagali z motivi cvetja v bogatem opusu fotografij Petra Strgarja. Po izbranih motivih in navdihu so oblikovali vzorce, ki so bili prenešeni na tekstil, iz katerega so potem izdelali oblačila.
Oblačila so bila premierno predstavljena na šolski modni reviji v začetku maja v viteški dvorani Križank v Ljubljani. Modna revija Divje rože pa je bila s profesionalnimi manekenkami predstavljena tudi na otvoritvi 7. Festivala alpskega cvetja.
