Na Dvoru je v petek, 13. februarja 2026, potekal poseben kulturni večer, ki ga je organiziralo Kulturno društvo Dvor. Dogodek, posvečen Kočevarjem, je bil mnogo več kot zgolj predavanje – bil je poklon zgodovini, identiteti in tudi simbolično slovo.

Dvorska dvorana je bila polna pričakovanja, ko je med obiskovalce stopila Zofka Gril Mirtič – dolgoletna dvorska učiteljica prvega razreda podružnične šole Dvor, ki se je mnogi še kako dobro spominjajo. Na Dvoru je, kot je povedala sama, preživela čudovitih 35 delovnih let. Z njenim prihodom se je v prostor vrnila toplina nekdanjih šolskih dni.

Ganljiv trenutek večera je bil, ko je vsakega izmed obiskovalcev prepoznala po imenu in priimku ter mu segla v roke – čeprav je od njene upokojitve minilo že več kot 25 let. Ta drobna, a izjemna gesta je pokazala, kako globoko je ostala povezana s krajem in ljudmi.

Na spoštljiv, srčen in izjemno zanimiv način je predstavila življenje Kočevarjev – skupnost z bogato, a pogosto prezrto zgodovino. Poudarila je njihovo zgodovinsko usodo, prizadevanja za ohranitev jezika, kulture in identitete ter dodala tudi osebne izkušnje. Poseben del večera je namenila kočevarskemu jeziku in spominom na vsakdan Kočevarjev nekoč in danes.

Večkrat je s ponosom poudarila svoje korenine in izrekla besede, ki so v dvorani zazvenele močno in iskreno: »Rodila sem se kočevarica, odraščala sem kočevarica in umrla bom kot kočevarica.«

Zofka Gril Mirtič je s svojo prisotnostjo napolnila dvorsko dvorano. Krasna, izjemno zanimiva ženska, ki zna še vedno pritegniti pozornost in očarati poslušalce, je s tem večerom po njenem mnenju tudi simbolično zaokrožila svojo pot na Dvoru ter se na poseben način poslovila od Dvora in Dvorjanov.

Tovarišica Zofka – kot smo jo včasih klicali – iskrena hvala za tako lep in nepozaben večer.

Besedilo in foto: Jadranka Meglen