Sredi leta 2017 smo v Sloveniji začeli izvajati evropski projekt LIFE Lynx »Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem«. Populacija risa v Sloveniji in na Hrvaškem je namreč tik pred tem, da ponovno izumre. Čimprejšnja doselitev risov iz druge, bolj stabilne populacije, je edina možnost rešitve. Njihova doselitev bo pripomogla k izboljšanju genetske pestrosti naših risov, saj jim parjenje v sorodstvu trenutno predstavlja največjo grožnjo. V slovenske Dinaride bomo v okviru projekta doselili pet risov.

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------

Sedemletni projekt začenja svoje tretje leto delovanja. V času trajanja projekta (med leti 2017 in 2024) bomo v Sloveniji in na Hrvaškem v populacijo risa vključili 14 risov iz Slovaške in Romunije. Prva dva risa, Goruja in Doruja, smo pripeljali maja letos iz Romunije, enega v Slovenijo in enega na Hrvaško. Oba risa sta že vzpostavila svoja teritorija. Goru se je ustalil na Mali gori nad Ribnico, Doru pa na območju Javornikov pri Postojni.

V okviru projektnih aktivnosti ter v povezavi s projektoma 3Lynx in Nacionalni monitoring risov smo v letih 2018/2019 izpeljali prvo sezono monitoringa risa v Sloveniji. Z uporabo avtomatskih kamer smo prepoznali 19 različnih odraslih risov in če k temu prištejemo še dva doseljena risa, imamo trenutno v Sloveniji vsaj 21 odraslih risov. V Kočevskem Rogu, ki stoji nad Suho Krajino, smo posneli eno samico z mladičem in enega samca. Kljub optimistični številčnosti risov pri nas je doselitev novih živali nujna za izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja, saj trpijo za posledicami parjenja v sorodstvu. Parjenje z nesorodnimi risi je edina možnost za boljše preživetje njihovih mladičev.

Doselitev risov v sodelovanju z lovci

Za uspešno izvedbo projekta je ekipa LIFE Lynx vzpostavila dobro sodelovanje s številnimi lovskimi družinami in lovišči s posebnim namenom (LPN), Lovska zveza Slovenije pa je tudi partner v projektu. Lovci so bili in bodo še naprej tesno vključeni v projekt in v spremljanje populacije risov. Rise spremljajo z avtomatskimi kamerami (t.i. foto pastmi) in zbirajo vzorce za genetske analize. Vzorce za genetske analize so lovci po celi Sloveniji zbirali tudi za ocenjevanje številčnosti rjavega medveda (l. 2015) in spremljanje populacije volka (od l. 2014 dalje). Lovci iz LD Loški Potok so sodelovali pri pripravi območja izpusta prvega doseljenega risa, postavitvi izpustitvene obore, skrbi za risa v obori in pri njegovem izpustu v naravo. Sodelovanje z lovci je za projekt izrednega pomena in veseli smo, da številni aktivno sodelujejo pri ohranjanju risa v naših gozdovih. Vse zainteresirane lovce in lovske družine, ki še ne sodelujejo z nami, vabimo k sodelovanju. 

Izobraževanje in komunikacija

Učitelji so bili prepoznani kot pomembna ciljna skupina za ohranjanje risa, saj skupaj z družino sooblikujejo vrednote otrok. V okviru projekta bomo izdelali priročnik o risu, spremljajoče didaktične pripomočke in organizirali usposabljanje za učitelje. V okviru programa sodelovanja s šolami (delovni naslov: Posvoji risa) bomo pripravili vrsto aktivnosti, ki jih bosta v okviru programa izvedla in pridobila tako šola, kot njeno lokalno okolje in nenazadnje projekt, katerega cilj je informirana in ozaveščena lokalna javnost, ki bo pripomogla k dolgoročni ohranitvi risa pri nas.

Nenazadnje pa v okviru projekta LIFE Lynx izvajamo tudi predstavitve za splošno javnost. Tako smo 22. novembra v organizaciji Kulturnega društva Dvor izvedli predavanje o risu in ostalih velikih zvereh v Suhi Krajini ter predvajali dokumentarni film Risova pot. Dogodek je sprožil veliko zanimanja, saj se ga je udeležila številčna in pisana publika; od otrok, do starejših občanov, študentov, članov lovskih družin in občinskih svetnikov. Uvodni nagovor sta pripravila g. Iztok Može, predstavnik KD Dvor, in g. Jože Papež, župan občine Žužemberk, ki je ponosno poudaril, da je ta občina edina v Sloveniji, ki ima v svojem grbu upodobljenega risa. Zato ima ris v Suhi krajini prav posebno mesto, ne samo kot naravna, ampak tudi kot kulturna dediščina.

FOTO: utrinek iz predavanja na Dvoru – Jadranka Meglen, članica KD Dvor