Trajberk – nekoč prostor s pogonom za dvorsko železarno – je 14. marca 2025, simboliziral dvigovanje iz globin proti nebu. Kulturno društvo Dvor in Zavod Žužemberk sta v novi dvorani organizirala že tretje dobro obiskano predavanje, tokrat o brezmejnem nebu. Če smo na prvem predavanju spoznali vse skrivnosti podzemnega sveta (v Suhi krajini ga je veliko), smo se na drugem s prihodom iz jam naučili vse, kar moramo vedeti o skupnem življenju z medvedi, na tretjem pa nam je Stojan Golob, ljubiteljski astronom in astrofotograf, povedal vse, kar moramo vedeti o vesolju.

Osnova za opazovanje je tiho in temno nebo. Če hočemo, da teleskop kaj zazna, je potrebna tema. To je bil razlog, da se je Stojan iz Novega mesta preselil na Debenc, od koder opazuje nebesne pojave, včasih prosto z očmi, včasih z daljnogledi, največkrat pa s teleskopom. Končno podobo nato pričara s potrpežljivo računalniško obdelavo večurnega fotografiranja nebesnih teles in pojavov.

Na začetku predavanja je posebno pozornost posvetil ozvezdjem, skupinam zvezd, ki dobijo podobo, ko jih med seboj navidezno povežemo. Najbolj znana so ozvezdja, ki jih poznamo tudi iz horoskopa – od ovna do rib.

Nato smo se seznanili z galaksijami (naša je Rimska cesta, najbližja ji je Andromedina galaksija) in občudovali prelepe, barvno čarobne meglice (medzvezdne oblake).

Neznano in znano opazovanje nam je predavatelj pričaral s svojim odkritjem mezosfernega oblaka (tako imenovane pajčevine) in opazovanjem lani zelo izrazitega naravnega pojava, ki smo ga videli tudi mi: polarni sij ali aurora borealis se lahko pojavi v rdeči, vijolični, modri ali zeleni barvi.

In da bi nas približal našim vesoljskim telesom, nam je pokazal še fotografije nam najbližje Lune, na kateri astronomi radi opazujejo kraterje, gorovja, morja itd. Prav na dan predavanja je bil popoln Lunin mrk (ko se Zemlja nahaja med Luno in Soncem), ki so ga lahko opazovali v Ameriki. Da se ne bali trkov kometov ali meteorjev, nam je Stojan pokazal nekatera premikajoča se telesa, ki so na srečo kar nekaj Luninih razdalj odmaknjena od Zemlje.

Ko smo bili že polni vseh teh nebesnih slik, barv, čudes, skrivnosti, nas je spomnil še na povezanost naše narave, vremena in ciklusov, ki so močno odvisni od dogajanja na naši zvezdi Soncu, v sončnem sistemu in galaksiji kot celoti.

Bogdan Kastelic, Kulturno društvo Dvor

Foto: Zavod Žužemberk