Programske smernice društva so narekovala, da v novembru izvedemo martinovanje. Odločili smo se ,  da letos to opravimo v Beli krajini, kjer imajo dobro kapljico in pridne turistične roke.

V petek popoldne smo se napotili na kmečki turizem Bajuk v vasico Radovico, ki leži ob meji s Hrvaško. Tja smo se odpeljali z avtobusom. Imeli smo srečo, da je bil lep dan brez padavin in temperature niso zlezle prenizko. Čeprav se je dan že prevešal v večer, smo lahko opazovali vinograde, ki se razprostirajo po pobočju in raztresene zidanice. Najprej smo se nasmehnili ob prikazu učne ure, ki nam jo je pripravil Jože Matekovič v leseni hiši, katero je sam restavriral.   V tipični belokranjski leseni hiši iz 18. stoletja nam je prikazal pouk kot je bil nekdaj. Ob koncu šolske ure smo vsi prejeli tudi spričevala.

Za tem smo se  napotili v prostore Bajukovih, kjer so nas prijazno sprejeli z glasbo ansambla Hit. Na mize so prinesli juho in za tem še ostalo hrano s sladico. Čeprav nismo navajeni, da ob takem času toliko pojemo, nam je tokrat zelo teknilo, saj je bila hrana zelo okusno pripravljena. Po večerji smo se zavrteli ob zvokih glasbil in petju članov ansambla. Ob zabavnem programu smo se nasmejali, še posebej ob krstu mošta, ki ga je pripravil Branko, vodja ansambla.  Gospodar Ivan nam je razkazal klet kjer ima shranjeno vino in postavljenih preko pet tisoč vinotekarjev. Opravili smo degustacijo njihovih vin, ki so prečudovitega okusa in arome. Da smo lažje okušali, so nam ponudili tudi belokranjsko pogačo. Čas je hitro tekel in se kar nismo mogli posloviti. Bilo je krepko preko polnoči, ko smo se poslovili od Bajukovih in se odpeljali proti svojemu domu.

Vsekakor je bil prijeten večer. Še v avtobusu smo zapeli nekaj pesmi in sploh nismo vedeli kdaj smo  prispeli v domači kraj, kjer smo morali izstopiti z avtobusa in se posloviti od prijetne družbe.

Dušan  Mikec