Janez Vajkard Turjaški je bil četrti sin Ditriha Turjaškega in Sidonije rojene Gall pl. Gallenstein s Knežije. Ditrih Turjaški je na Žužemberškem gradu po smrti Andreja Turjaškega (znan po prvi zmagi krščanske vojske nad Turki pri Sisku leta 1593) postal lastnik Šumberka in Žužemberka. Dva sinova sta umrla še kot otroka, zato pa so ostali trije pomembno krojili usodo takratne Kranjske in tudi Evrope.

Janez Vajkard Turjaški je bil sprva baron šumberski in žužemberški, nato je leta 1630 postal grof Turjaški in od leta 1653 še knez Svetega rimskega cesarstva s pravico kovanja lastnega denarja ter veliki palatin z nazivom 'visokorodni' s pravico prvorojenstva. Bil je tudi član knežjega kolegija s sedežem in virilnim glasom, grof v Welsu in grof Kočevski. Od leta 1654 je postal vojvoda v Münsterbergu (Ziebice) in Frainkesteina (Zabkovice Šlaskie) v Šleziji na Poljskem. Leta 1664 je postal pokneženi grof v Tengnu. Bil je ustanovitelj fidejkomisa (združenega nedeljivega posestva, ki prehaja le iz roda v rod) Kočevje, Žužemberk, Višnja Gora, Poljane, Postojna, Lož, Snežnik in Belaj. Bil je vitez zlatega runa, cesarski tajni svetnik in komornik, prvi državni in konferenčni minister ter vrhovni dvorni mojster, deželan na Koroškem, član starorudolfinskega gosposkega stanu v Zgornji Avstriji. Leta 1655 je pridobil tudi ogrski indigenat.

Leta 1654 se je na Dunaju poročil z Marijo Katarino grofico Losenstein, cesarsko dvorno damo in damo reda zvezdnega križa, hčerko grofa Jurija Ahaca z gospodstev Geiersberg, Gschwendt, Litschau, Losensteinleiten in St. Peter in der Au in Frančiške, rojene grofice Mannsfeld z gospodstva Bornstedt. Imela sta sedem otrok, 4 hčere in 3 sinove, knežjo linijo pa je nadaljeval sin Franc Karel rojen 1660.

Janez Vajkard knez Turjaški je bil nedvomno ena izmed najpomembnejših osebnosti takratnega cesarskega dvora na Dunaju, 'osebni prijatelj' in vdani privrženec cesarja Ferninanda III, diplomatski odposlanec in prvi minister. V vsej svoji veličini in sposobnostih pa je v neravno razumni težnji po kardinalski časti 10. decembra 1669 moral po cesarjevem ukazu v treh dneh zapustiti cesarski dvor. Od takrat je brez dvornega blišča in visoke politike živel pri svojem bratu Volfu Engelbertu v Ljubljani in na svojem gradu Žužemberk, kjer se je posvečal teološkim in filozofskim študijam in 11. novembra 1677 tudi preminul. Pokopan je v družinski grobnici pri ljubljanskih frančiškanih.

V spomin na 400-obletnico rojstva Janeza Vajkarda kneza Turjaškega bomo v žužemberškem gradu postavili spominsko fotografijo kneza Turjaškega, občina pa bo postavila spominsko ploščo. Dogodek bo v Žužemberškem gradu, 11. 3. 2015, ob 16. uri.

Vlado Kostevc

TD Suha krajina    

 Vir: Preinfalk, Miha, Auerspergi, po sledeh mogočnega tura, SAZU, Ljubljana 2005