Pa je minil spet eden tistih popoldnevov, ki jih zagotovo najbolj manjka pri upokojencih. Preprost recept za upokojence je druženje. Zbor na avtobusni postaji, kratka vožnja v naravo, klepet prijatelji sotrpini, harmonika, veliko petja, sprehod, dobra hrana. Recept uspel. Rezultat - ni bolečin, ni vsakodnevnih slabih misli, dolgčas usahne- skratka počutiš se tip-top. Človek dobi občutek, da ob takih srečanjih ni potrebe po tečnarjenju, kaj vse moraš postoritI in zaveš se, da vse lahko počaka. Taka srečanja so zdravilo za marsikaterre bolečine, ki si ji pravzaprav sami povzročimo, ko si vedno znova nalagamo delo, ki bi moralo biti opravljeno tisti hip, tisti trenutek. Pozabljamo, da vse lahko počaka in marsikaj tudi ni nujno takoj postoriti. Pred odhodom na tako srečanje, izlet ali obisk iščemo tisoč in en izgovor, da ne bi šli.
Minila je nedelja, ko smo si zagotovili, da to vsakoletno srečanje ne smemo ukiniti. 85 upokojencev DU ZREČE je bilo srečnih in veselih, da smo se spet dobili na mestu, kjer smo že kar nekaj let skupaj v juliju, skupaj zunaj v naravi ob gozdu v Žabjeku  ob različnih tekmovalnih igrah, plesu in petju ter obilici smeha.