Kadarkoli sem šel mimo kraja njihove smrti, sem se vprašal: Kdo so bili ti fantje in možje, ki so tukaj končali svoje življenje, in še najbolj me je presunilo to, kako strašnih je moralo biti teh 250 metrov od zgradbe do kraja smrti. 20 mož, 20 zgodb, 20 stisk, 20 krikov po življenju… je pričel s predstavitvijo knjige, 3. marca 2016 nekaj po enajsti uri avtor in urednik, Martin Mrzdovnik.

V knjigi so predstavljeni Zreški talci v sliki in besedi. Veliko so pripomogli zlasti svojci k nastanku te knjige. Na dan predstavitve si je bilo možno ogledati mrliške liste talcev. Najprej je zbrane pozdravil župan mag. Boris Podvršnik ki je v knjigi napisal tudi spremno besedo »V spomin in opomin«. Svoj pečat je knjigi dal oblikovalec Blaž Prapotnik, ki je poslušalcem predstavil kako je nastajala knjiga. Knjiga ima 80 strani in je bila izdana v 300 izvodih. Knjiga je na prodaj v Turistični pisarni Zreče in stane 10 €. Še posebej pa so bili ganljivi trenutki, ko so besedo dobili tudi svojci žrtev. Med obiskovalci je bil tudi domačin Boris Podvršnik starejši, ki je ponovno podoživel dogodke tistega tragičnega dne. Takrat je bil star dvanajst let. Za kulturni vložek sta poskrbeli pianistka Marlena Turk in flavtiska Ana Retuznik.

Martin Mrzdovnik je povedal: Moj prvotni namen ni bil osredotočiti se na njihov upor proti okupatorju, temveč slediti temu, da jih spoznamo v njihovih družinah, kjer so bili rojeni, kaj so bili po poklicu, kakšne narave so bili – so bili pevci, morda glasbeniki, športniki, kmetje – so imeli žene, otroke, zaročenke. Seveda pa se mimo tega, kar se jim je zgodilo, ni dalo iti in tudi to je pomembno. Zelo sem si želel njihovih fotografij in nekaj smo jih tudi pridobili. Iskanje svojcev in podatkov je posebna zgodba in prav o vsakemu bi se dalo veliko povedati, a bistveno je zapisano pri vsakem talcu posebej. Poslej bo nekoliko manj vprašanj, kdo so in od kod so prišli. Nekaj življenjskih zgodb še vedno ostaja zakritih in morebiti ta drobna knjižica le še koga spodbudi k nadaljnjemu raziskovanju. Moj pristop je bil sprva zelo preprost in brez kakršnekoli znanstvene metode, saj se nisem posluževal pisnih virov in arhivov, temveč sem ubral nekoliko daljšo pot – iskanje svojcev talcev in tudi drugih informatorjev. Seveda bi lahko tudi o tem delu napisal marsikaj zanimivega, a sem to raje izpustil, da ne bi obremenjeval ne bralca ne samega namena knjige. Ob zaključku sem se le moral poslužiti arhivov, saj nisem našel sorodnikov vseh talcev ali drugih informatorjev. Skoraj vse življenjske zgodbe so napisali bodisi svojci bodisi tisti, ki so talce osebno poznali. In moja naloga je bila, da kot avtor knjige, besedila le nekoliko uredim in uravnotežim. Vsem, ki ste mi pomagali, se iskreno zahvaljujem in opravičujem, če sem bil kdaj prezahteven. Zavedam se, da je delo nepopolno in da bi potreboval vsaj leto dni, da bi lahko pridobil še kakšen manjkajoči podatek. A to sedaj prepuščam naslednjim raziskovalcem …