11. februarja smo mlade prostovoljke preživele urico na našem rednem medgeneracijskem druženju v Senecuri Žiri. Pogovarjale smo se o mladih letih stanovalcev, njihovi izkušnjah s šolo in popoldanskih dejavnostih. Ugotovile smo, da je morala njihova generacija za razliko od naše veliko delati popoldne doma in da je bilo kupljenih igrač zelo malo, večinoma so jih naredili sami. V šoli so nekateri izmed njih za kazen še stali v kotu in klečali na koruzi. Pa imajo kljub temu lepe spomine na mladost. Kajti konec koncev smo, kot smo ugotovili na koncu, vsi samo ljudje in se radi družimo in igramo. Naše druženje je kar prehitro minilo, veselimo se že naslednjega.