Logo MojaObčina.si

Žiri

DANES
10°C
6°C
JUTRI
11°C
8°C
Deli
673

Pri Lukaču postavili tablo kjer poteka meja med starim in srednjim zemeljskim vekom izpred 252 milijoni let

Jarčja  Dolina v Občini Žiri ima informacijsko tablo na območju, kjer poteka meja med starim in srednjim zemeljskim vekom izpred 252 milijoni let. Geološki profil Lukač je bil proglašen za naravno vrednoto državnega pomena.

V soboto 28. septembra  je v Jarčji  Dolini v Občini Žiri potekala slavnostna otvoritev informacijske table na permsko-triasni meji, ki je sled največjega izumrtja  oziroma ene največjih  ekoloških katastrov v zgodovini  Zemlje. Dogodek so organizirali Občina Žiri, Muzejsko društvo Žiri in  Geološki zavod Slovenije.

V kamninah  v profilu Lukač v Jarčji Dolini sta dr. Tea Kolar Jurkovšek iz Geološkega zavoda Slovenije in dr. Bogdan Jurkovšek odkrila znamenito mejo med starim in srednjim zemeljskim vekom, ki  označuje eno največjih ekoloških katastrof v zgodovini zemlje, zaradi katere je izumrlo kar 70 odstotkov rodov kopenskih vretenčarjev in od 85 do 96 odstotkov morskih nevretenčarskih vrst. Permsko-triasna meja v Lukaču ima pomembno znanstveno vrednost, saj gre zaenkrat za edini profil v Zunanjih Dinaridih, v katerem je bila  po mednarodnih kriterijih določena meja starim in srednjim zemeljskim vekom t.im. permsko-triasna meja. Raziskave geološke meje v profilu Lukač niso pomembne le v lokalnem ali širšem regionalnem smislu, temveč predstavljajo sestavni del svetovno usmerjenih raziskav plasti, v katerih je ohranjen zapis o enem največjih izumiranj v zemeljski zgodovini, ki  ga je predvidevanjih raziskovalcev sprožila izrazito povečana vulkanska dejavnost, vključno z enim največjih izbruhov bazaltne lave v zemeljski zgodovini na območju današnje Sibirije.

 Ker so plasti v profilu Lukač nastajale v morskem okolju, so se dogajanja iz tega obdobja v tamkajšnjih kamninah izjemno lepo zapisala. V njih s pomočjo fosilov opažamo bujno življenje ob koncu starega zemeljskega veka, nato prazno obdobje in ponovni razcvet življenja v srednjem zemeljskem veku. Raziskovalci so nove vrste fosilov (luknjičarke), ki so jih našli v preparatih apnenca poimenovali po Žireh, Sloveniji, Dinaridih in po profilu Lukač, opisali in objavili v geološki znanstveni literaturi.

Profil Lukač si nedvomno zasluži posebno obravnavo v okviru občine Žiri, saj je danes v svetu splošno znan zlasti med raziskovalci velikih izumiranj v geološki zgodovini, ki delujejo v okviru mednarodnih projektov.  Zaradi izjemne znanstvene vrednosti, lahke dostopnosti in možnosti predstavitve na terenu, predstavlja pomembno naravno vrednoto širšega pomena. Izkušnje v tujini kažejo, da bi bile plasti v profilu Lukač ob pravilni promociji in poljudni predstavitvi zanimive za šolajočo mladino, od osnovnošolcev do študentov naravoslovnih fakultet, pritegnile pa bi tudi širšo laično publiko.   

Všečkaj objavo

Oceni objavo

Število glasov: 0

Oglejte si tudi