Z urednico, avtorico poglavja in nečakinjo Maksimiljana Jezernika Andrejo Štorman Vreg se je pogovarjala Karmen Kreže, vodja domoznanskega oddelka Medobčinske splošne knjižnice Žalec.

Maksimiljan Jezernik se je rodil na Ponikvi pri Žalcu 22. februarja 1922. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju, gimnazijo v Mariboru. Zaradi druge svetovne vojne je moral zapustiti Slovenijo. Odšel je v Rim in tam na Papeški univerzi Urbaniani študiral teologijo. Leta 1949 je bil posvečen v duhovnika. V naslednjih letih je doktoriral iz filozofije, misiologije in civilnega prava.

V življenju je bil med drugim zaposlen kot predavatelj na Papeški Univerzi Urbaniani, bil je generalni postulator pri postopku za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomška, bil je tudi rektor Papeškega slovenskega zavoda v Rimu in predsednik Slovenske bogoslovne akademije. Več kot 50 let je vodil slovensko skupnost v Rimu, med drugim je bil zaslužen tudi za ustanovitev, razvoj in delovanje Papeškega zavoda Slovenik, v katerem je vlogo rektorja opravljal od leta 1972 do leta 2001, hkrati pa je bil tudi velik dobrotnik domače župnije na Ponikvi.

Za svoje zasluge je med drugim prejel častni znak svobode Republike Slovenije (1996) in odličje sv. Cirila in Metoda (2001), prejel je tudi nazive častnega kanonika stolnega kapitlja v Ljubljani, papeškega tajnega komornika, papeškega častnega prelata in apostolskega pronotarja. Umrl je 21. aprila 2015 in je pokopan na pokopališču v domačem kraju.

S hvaležnostjo se ga je z delitvijo svojih spominov nanj spominjal župan Občine Žalec Janko Kos.

Zanimive odlomke iz dnevniških zapisov in Jezernikovih pisem domačim je doživeto prebral Jure Jordan Kozjak. S svojim petjem so večer obogatile Ljudske pevke s Ponikve.

Besedilo: Karmen Kreže

Fotografije: Darko Naraglav in Anja Štorek