V ponedeljek, 17. aprila 2023, smo v Občinski knjižnici Žalec poslušali predavanje centra pomoči za prekomerno rabo interneta Logout, izvedla ga je Franja Gros. Center deluje od leta 2011 ter se z ekipo strokovnjakov trudi pomagati staršem, otrokom in mladostnikom na različnih področjih pri prekomerni rabi spleta, digitalnih medijev in zaslonov, ozavešča o njihovi uravnoteženi in zdravi uporabi. Ob deseti obletnici delovanja centra so postavili razstavo z naslovom Vsi povezani, ki od 17. aprila do 5. maja domuje v Občinski knjižnici Žalec. Razstava odraža njihovo poslanstvo in opozarja na prekomerno rabo spleta in digitalnih tehnologij.

Do prekomerne rabe spleta vodijo različni dejavniki, glavni so preprost dostop do spletnih vsebin, ki takoj zadovoljijo naše potrebe in so namensko narejene tako, da zasvojijo. Velik pomen ima zgled, otroci namreč posnemajo starše. In ker otroci še nimajo popolnoma razvitih možganov, je naloga staršev, da otroku postavijo meje, z njim načrtujejo njegovo delo za šolo, določijo, kdaj je čas za učenje. Otroci potrebujejo pomoč in usmeritev.

Kar lahko storimo znotraj družine, je to, da otroka z napravami in spletom ne seznanimo prezgodaj. Otrok do dveh let starosti nima nobene koristi od naprav in spleta, pa naj bodo vsebine še tako skrbno izbrane. Otrok se mora učiti skozi svoje izkušnje, ne prek medijev. V družinskem krogu lahko poskrbimo tudi za aktivnejše preživljanje prostega časa, ki nas bo odvrnilo od zaslonov in hkrati pomagalo k boljšim medosebnim odnosom. Treba je postaviti jasna pravila za uporabo tehnologij, postaviti dober zgled, otrokom doma dati zadolžitve, jih spodbujati k ustvarjalni in aktivni izrabi prostega časa.

Posledice prekomerne uporabe naprav so fiziološke in psihološke. Med fiziološke uvrščamo prekomerno težo, težave s hrbtenico, vidom, pojavljajo se glavoboli, vse mlajše osebe imajo povišan holesterol, nespečnost … Enako skrb zbujajoče posledice psihološke narave so težave s pozornostjo, koncentracijo, stres, anksioznost, depresija, negativna samopodoba. Nižja empatija in površinski odnosi so povezani tudi z dejstvom, da pri komunikaciji prek naprav oz. spleta ni neverbalne komunikacije.

Starši moramo biti pozorni na rizično vedenje otrok in mladostnikov na spletu, kot je komunikacija z neznanci, osebami, ki jih v živo ne poznamo, deljenje osebnih podatkov, deljenje fotografij, še zlasti intimne narave, spletni izzivi. Vse to lahko privede do spletnega nadlegovanja, izsiljevanja z intimnimi posnetki, spletnega nasilja, sovražnega govora, spletnih prevar. Otroci zaradi strahu pred izgubo naprave doma velikokrat ne povedo, da se jim tovrstne stvari dogajajo. Ključna je komunikacija, o tem se je nujno pogovarjati. Dobra primerjava je kolo. Ko otroku kupimo prvo kolo, ne ostane samo pri tem, da mu ga izročimo in naj se znajde. Kupimo mu čelado, učimo ga vožnje, verjetno sprva s pomožnimi kolesci, učimo oz. pogovarjamo se z njim o cestnoprometnih predpisih. Podobno velja za naprave in dostop do spleta. Straši moramo otroka poučiti o uporabi, varnosti, nastavljanju zasebnosti na družabnih omrežjih, možnih spletnih pasteh.

Ko otroku od dveh do petih let ponudimo, dovoljujemo uporabo naprav, naj bo to vedno pod nadzorom staršev, največ eno uro na dan, izbiramo primerne aplikacije (spomin, učenje številk in črk, sestavljanke, pobarvanke …). Odsvetuje se uporaba tehnologij za pomirjanje, saj tako otrok ne razvije svojih mehanizmov za umirjanje, spoprijemanje s težkimi situacijami, če mu vedno, ko se razburi, ponudimo napravo. Starejšim otrokom, od šest do devet let, dovoljujemo samostojno uporabo preverjenih aplikacij, ki so starostno primerne. Priporočljivo je, da določimo prostor za odlaganje naprav, ki naj bo v skupnih prostorih, ne v otroški sobi. Uporaba naprav naj ne presega ene ure na dan. Nekoliko dlje lahko naprave uporabljajo otroci od deset do 12 let, pri njih pa je že pomembno, da naslovimo tudi pornografske vsebine in se z otroki pogovarjamo o spolnosti, s čimer se tudi izognemo, da bi naš otrok informacije iskal prek pornografije. Še vedno je priporočljivo, da starši poznamo aplikacije, ki jih otroci uporabljajo, naprave odlagajmo v skupnem prostoru. V dobi otroka od 13 do 18 let se pojavijo izzivi, povezani z družbenimi omrežji, starši se z otroki pogovarjajmo o njegovih aktivnostih na spletu, kaj objavlja. Čas, preživet pred napravami, naj ne bi presegel dveh ur na dan. V vseh obdobjih je pomembna uvedba digitalnega posta.

Vsi družinski člani se dogovorimo za čas, ki ga preživimo brez naprav. Raje uživajmo v skupnih aktivnostih. Na koncu pomislimo, kako preživljamo prosti čas, koliko časa preživimo pred napravami, na spletu, zlasti v družbi otrok, saj nas otroci posnemajo in jih težko učimo o zmerni uporabi spleta, naprav, če sami preživimo preveč prostega časa na ta način.

Besedilo: Tina Štrajher

Fotografije: Tanja Pilih, Tina Štrajher