četrtek, 1. 12. 2022

V novembru smo brali slovenske avtorje. Pri izboru naslovov nas niso usmerjali seznami nagrajenih knjig, liste najbolj branih, priporočenih in podobno, čeprav deloma tudi. Izbrali smo različne slovenske avtorje in takšen je bil tudi odziv na branje, različen. Posamezniki so brez zadržkov povedali, da jim jezik ne ustreza, da so se izgubljali v blodnjaku nepovezane vsebine ali pa so uživali do zadnje strani tako v vsebini kot v pisavi. Dlje časa smo govorili o tem, zakaj nekateri bralci ne posegajo po slovenskih avtorjih. Hkrati pa smo ugotovili, da v enaki meri puščamo na polici tudi mnoge tuje avtorje. Nebranje slovenskih avtorjev najbrž izpostavljamo le zaradi predpostavke, da naj bi jih brali pogosteje in z večjim zanimanjem.

Vsakič kdo na druženju izpostavi kakšno novo besedo, ki jo  znamo takoj uporabiti. Tokrat je bila to beseda zamiziti. Mi smo v pogovoru zamizili dobro uro in pol, enako bo najbrž tudi v januarju, ko se bomo pogovarjali o knjigah z vojno tematiko. V strokovnih knjigah, ki govorijo o vojni, marsikdaj zaman iščemo ženske. Omenjene so le kot fragmenti dogajanja, čeprav so bile delavke, kmetice, bolničarke, dobrotnice, vojne poročevalke, vohunke, organizirale so humanitarno delo, delovale v RK, bile so žrtve vojnega upostošenja, tudi barbarstva.

V januarju bo zanimivo. 5. januarja 2023 se nam lahko pridružite ob 16:30 v Medobčinski splošni knjižnici Žalec. Delili bomo januarsko branje, to bodo zgodbe o naravi, živalih, drevesih …

Irena Štusej