Na predvečer Svetovnega dneva knjige, 22. aprila 2022, smo v Medobčinski splošni knjižnici Žalec pripravili noč knjige, v kateri smo se, tako kot marsikje po Sloveniji, poklonili stoletnici rojstva Karla Destovnika Kajuha in njegovi poeziji.
Njegov verz Nosimo srca v dlaneh je bil izbran za srčno nit letošnjega pomladnega knjižnega praznovanja.
Tudi po žalski knjižnici so se slišali njegovi verzi, ki smo jih brale knjižničarke. Prisotni smo se družili v duhu srčnosti, ljubezni in sočutja. Ker nosimo SRCE V DLANEH.
Zgodba Karla Destovnika Kajuha, pesnika ljubezni in upora, partizana, skovanega v času vojne vihre, in čutečega človeka, želečega boljšega in dostojnega življenja zase in za vse trpeče, je bila spisana v viharnih letih, ko je svet doletela ena največjih moralnih preizkušenj zadnjih stoletij, za katero smo upali in želeli, da se nikoli več ne bi ponovila, a žal se spet dogaja. Ne tako daleč od nas.
Kot učenec je razmišljal s svojo glavo in želel izboljšati svet. Kot partizan se je želel za te želje boriti. Kot mladenič pa je želel v novi svet, ki bi nastal, ponesti prepotrebno mero ljubezni, razumevanja in trdnosti.
Njegovo ustvarjalno obdobje je bilo sicer zelo kratko, a izjemno plodovito. Zato ni nepričakovano, da je njegovo ime kaj kmalu postalo večje kot sama oseba in da so ga ljudje upravičeno videli kot poeta celotnega gibanja, kot pesnika novega sveta v ideologiji, podrejeni času 20. stoletja, kot znanilca novega človeka in nove misli.
S svojimi preprostimi pesmimi, čustvenim nabojem izpovedanih besed in tragično življenjsko zgodbo, ko je njegovo mlado življenje hitro prišlo h kraju, je bil ustvarjen mit, ki še dandanes navdušuje in služi nekaterim za zgled. Zaradi tega je Kajuhovo ime postalo najpomembnejše v slovenski vojni liriki ter sinonim za partizansko poezijo boja in ljubezni.
Karel Destovnik Kajuh je prav tako kot Srečko Kosovel umrl zelo mlad, imel je le 21 let. A njega ni pokopala bolezen, ampak je leta 1944 padel pod streli izdajalca. Njegove pesmi izžarevajo čas, v katerem so nastale, to je čas pred in med drugo svetovno vojno. Kajuh je v njih ob bolečih temah pozival k prenovi človeka in h gradnji pravičnejšega in boljšega družbenega reda, zato so še vedno aktualne in vredne, da jih prebiramo. Posebej čuteče je Karel Destovnik Kajuh pisal tudi ljubezenske pesmi, prav tako zaznamovane s časom, v katerem so nastale.
Prva Kajuhova ljubezen je bila Marija Medvedova. Moji edini, ki jo ljubim, je naslov knjige, v kateri so objavljena pisma, ki jih Karel pisal Mariji.
Najlepša ljubezenska zgodba v okupirani Ljubljani pa se je začela l. 1942, ko sta se na novoletni zabavi srečala legendarni slovenski pesnik Karel Destovnik Kajuh in zboristka v operi Silva Ponikvar. Kajuh je sicer aktivno sodeloval v odporniškem gibanju, s svojo živo, prepričljivo poezijo upora je postal trn v peti okupatorjem. Preganjani pesnik je zatočišče našel pri Ponikvarjevih na Vošnjakovi ulici, tu sta se s Silvo dokončno zbližala in postala neločljiva. Njuno ljubezen je prekinila Silvina aretacija in zapor ter kasneje odhod Kajuha v partizane, kjer je l. 1944 padel. Ostala pa so ganljiva ljubezenska pisma, ki sta si jih zaljubljenca pisala med Silvinim bivanjem v zaporu ter čudovite pesmi, ki jih je pesnik posvetil svoji Silvici.
Izpisal ji je tudi poseben pesniški zvezek, ki je, skupaj s pismi in fotografijami, po njeni želji do konca vojne ostal zakopan pod češnjo na njenem domačem vrtu. Zaklad v pločevinasti škatli se je ohranil do danes.
Preživelo je šestindvajset Silvinih in dvanajst Kajuhovih očarljivih pisem
Kajuhova beseda ostaja in se še dandanes širi, njegove pesmi ostajajo aktualne, njegov čustveni naboj in liričnost še kar vzbujata odziv, želje po lepšem svetu pa so še vedno prisotne v mislih mnogih. Njegove pesmi ostajajo žive in z veseljem brane. V noči knjige smo jih slišali v recitalu, ki ga je pripravila Jolanda Železnik.
Ob glasbi, ki jo je ustvarjal Trio Tomi Purich, so se dotaknile zbranih.
Trio Tomi Purich ponuja unikatno zvokovno mešanico neparnih ritmov, jazzovske improvizacije in etno glasbe iz širše regije. Ne glede na to ali gre za priredbe tradicionalnih ljudskih napevov ali za avtorske skladbe ali za priredbe popularnih pesmi zasedba navdušuje s koncerti po klubih, lokalih, festivalih in s posebno serijo koncertov, kot ga bomo slišali danes, imenovanim ''jazz med knjigami''.
Trio sestavljajo: Aleš Ogrin – klaviature, Peter Smrdel – kontrabas in Tomi Purič - bobni
Drago Jeran, Peter Kalin, Blaž Burjevestnik, Matevž Pečnik, Jernej Puntar, Kajuhov Tonč … so umetniška imena, pod katerimi se je skrival mladi literat, ki je ustvaril poezijo, ki bo večno živela.
Jolanda Železnik
