Decembrska druženja so vedno nekoliko drugačna, tudi naše bralno druženje je spolzelo prek okvira formalnosti. Povsem resno zastavljeno izhodišče pogovora je omehčala praznično pogrnjena miza, na katero so skoraj vsi prisotni prispevali svoje, predvsem pa neko pričakovanje, ki se nas običajno loti v začetku decembra.

Bralka Pavla Gostečnik nam je nekaj časa nazaj govorila, kako brska po arhivu in piše družinsko kroniko. Tokrat je prinesla že zvezane liste z naslovnico in nam predstavila, kako je nastajala, kaj je v določenem času doživljala njena družina. Pisala je sama, pri oblikovanju pa so ji pomagali otroci in vnuki. To je pravzaprav koristna izkušnja za mlade, ki bodo v bodoče najbrž tudi sami brskali in sestavljali podobno, v vsakem primeru pa spoznajo, kako pomembno je, da so dogodki ustrezno shranjeni in jih je mogoče kadarkoli priklicati.

Tudi nekaj pretresljivih zgodb novembrskega branja je bilo predstavljenih.

V decembru beremo zgodbe v slikanicah, ki prinašajo teme, s katerimi se otroci ne morejo soočati sami. Punčka in velikan (podedovane  družinske travme), Mož s kratkimi lasmi (drugačnost v množici enakih), Gospa Marija (brezdomstvo), Nevidni fant (neopazni ljudje, čeprav razgledani), Deklica z vžigalicami (revni otroci, ravnodušni ljudje), Nikolika (strah pred temo zaradi nekaterih pravljic), Srečkov kovček (kako nas bremena, ki jih nosimo s sabo, ovirajo), Moja babica ne ve, kdo sem (demenca), Rdeča ali zakaj zasmehovanje ni smešno (zasmehovanje sramežljivih otrok) in še nekatere.

Z nami ste lahko spet v četrtek, 4. januarja 2024, ob 16:30 v žalski knjižnici.

Irena Štusej