Drugi torek je rezerviran za druženje in pohod Zimzelenov.

Na zbirnem mestu se nas je zbralo malo manj kot po navadi. Virusi in gripozna obolenja so marsikomu preprečila udeležbo.

Tako želeno sonce je pokukalo izza oblakov in nam polepšalo pričakovanja. Naš vodič Milan nam je razložil načrt pohoda in sicer »Kraški rob do Podpeči.«

Po prijetnem klepetu in jutranjem poživilu smo prispeli v vasico Črni Kal, kjer smo izstopili,  pobrali šila in kopita ter jo mahnili do cerkve sv.Valentina. Ob poti so nas spremljale lesene skulpture, ki so ponazarjale življenje včasih na vasi. Vas je poznana po zvoniku, ki je rahlo nagnjen. V bližini se nahaja tudi Benkova hiša, katera  je  najstarejša hiša v Sloveniji. Nad vasjo se  razprostirajo mogočne stene, ki omogočajo plezanje različnih težavnosti. Nedaleč od tu so tudi ostanki gradu iz 11. stoletja, ki ga je sezidal grof Ulrik. Stoji na visoki skali, da je imel lep pogled in nadzor na Rižansko dolino. Kraški rob s svojim strmim robom ločuje celinsko in mediteransko podnebje. Nastal je pred mnogimi milijoni let zaradi premikov v zemeljski skorji; tu so različne plasti kamnin apnenca in fliša.

Pot smo nadaljevali po krasni mehki poti v spremstvu sonca in prečudovitih razgledih. Potrebno je bilo malo zagristi v hrib in že smo bili v Gradišču. Tukaj stoji cerkev Marije Snežne. Večkrat je bila oblegana v času turških vpadov. Nekajkrat  so jo obnavljali, da bi služila svojemu namenu, saj obstaja več legend o nastanku te cerkve. Po drugi svetovni vojni je bila oropana vse notranje opreme, zato se po letu 1960 tukaj ni maševalo. S pomočjo domačinov in podpori tujih dobrotnikov so jo utrdili, obnovili ostrešje in omet. Tudi okolica je lepo ureja s klopcami in je v ponos romarjem in župljanom.

Po počitku in okrepitvi iz nahrbtnika smo se podali v dolino. Vseskozi nas je spremljalo toplo sonce in dobro razpoloženje, da smo doživeli  svet  v malem. In že smo prispeli  v gručasto naselje Podpeč. Odprl se je krasen pogled proti  Hrastovljam, Kubedu in Tinjanu. Hiše so stare kamnite, stojijo druga nad drugo. Nad vasjo je še ohranjen obrambni stolp iz beneških časov. Vrstili so se  boji za nadzor stolpa, saj je to območje strateškega pomena. Sredi vasi je tudi  kraški izvir vode, ki nikoli ne presahne. Pod vasjo teče  železnica Kozina - Koper, ki je Podpeč še bolj povezala s svetom.

Tukaj nas je že čakal  avtobus in nas odpeljal do gostilne Žerjul, kjer nas je čakala dobra malica in še posladek po njej. Hvala kuharica!

Veliko lepega in koristnega smo izvedeli, za kar se zahvaljujemo našemu požrtvovalnemu Milanu, saj smo si napolnili baterije  s kraškimi vtisi , ki nam bodo ohranjali čiste in jasne misli.

Zapisala: Nežka Vihtelič

Slike: Milan Jerman