Na dan mučenikov, 10. marca 2020, smo Barjani z našim vodnikom Frenkom prehodili zelo zanimivo pot. Zbrali smo se pred šolo Ivana Cankarja. Obvezno jutranjo kavico smo spili že na Vrhniki. Z avtobusom smo se peljali do Podlipe in v Smrečju nadaljevali pot peš po Šuštarjevem grabnu. Tu nas je pot vodila mimo rodne domačije naše pohodnice Milene, ki nam je prijazno ponudila piškote in pijačo. Nadaljevali smo pot in občudovali čudovito cvetje: blagodišeči in črn teloh, zvončke, trobentice, lapuh, jetrnik, pljučnik, spomladanske torilnice, pasji zob, navadni volčin, tevje, ramšelo ali žanjevec in še kaj. Malo naprej ob poti nam je vodnik Frenk pokazal vodne zapore, ki preprečujejo vdor vode v Podlipsko dolino. 

Vreme je bilo primerno za hojo. Nismo imeli sonca in tudi razgled ni bil najboljši. Na vrhu Smrečja smo šli mimo nekdaj mogočne Smrekarjeve domačije, se ustavili pri lovski koči Rovte in si vzeli čas za malico. Pot smo nadaljevali skozi Češinov gozd in Mizni dol na Ulovko. Mimo lovske koče Vrhnika smo se povzpeli do koče na Planini (733 m), kjer nas je čakal topel obrok.  

V koči je Metka za naše mučenike pripravila presenečenje.

Po prijetnem počitku smo zadovoljni in dobre volje nadaljevali pot navzdol proti Vrhniki. Imeli smo čudovit razgled na celotno Vrhniko in njeno okolico. Prečkali smo tankovsko cesto in po zemljiščih, ki jih je nekdanja jugoslovanska vojska uporabljala za svoja vadišča, prišli do  Trojice. Razgledali smo se in ugotovili, da je v naši bližini še kar nekaj poti, ki jih še večina od nas  ni raziskala. 

Ustavili smo se tudi pred hišo naše Metke, ki nas je za zaključek poti pogostila s pijačo. Prehodili smo skoraj 20 km poti. Malo utrujeni, vendar zadovoljni in veseli smo se odpravili na svoje domove.

Hvala vodniku Frenku, ki nas je popeljal po tej čudoviti poti. 

Zapisala: Milenka in Marko Nagode

Fotografije: Stane Kržmanc