Slovenija je lepa dežela,   vrhniški upokojenci smo jo dodobra prepotovali po dolgem in počez. Zato je bila odločitev kar zahtevna, kam letos na izlete.  Za ponujene smeri  po Sloveniji ni bilo prav velikega zanimanja,  zato izlet v tujino, tri dnevna Madžarska.

Mogoče je bil kdo v zmoti, da se turizem na Madžarskem uvršča med manj pomembne trge, a videli smo, da temu ni tako. Prijetno presenečeni smo bili nad številnimi turisti in povsod urejenimi kraji.

Po južni obali Blatnega jezera smo prispeli v Budimpešto, prestolnico z Donavo in številnimi lepimi mostovi, ki povezujejo Budim In Pešto v eno glavno veliko mesto. Pogled na metropolo je z Grajskega hriba pa iz kupole bazilike sv. Štefana  fantastičen.

Ob tridnevnem potepanju po mestu z veliko dobre razlage vodičke se nam je kar razgrnila več stoletna bogata zgodovina. Preveč je vsega, da bi opisovala, dobili pa smo občutek, kot bi se sprehodili skozi časovni trak.

Območje je bilo poseljeno že v prazgodovini, današnje lepe zgradbe in palače, ki so postavljene v različnih obdobjih, pa pričajo, kako se je nenehno menjala vladavina. Ob zametkih Keltov in nato Rimljanov v 1. stol., do Arpadov v 9 stol. je blestel razvoj vse do 15. stol., ko je nato 150 letna turška oblast skoraj vse uničila in vnašala svoj vzhodni stil. Kasneje po prihodu Habsburžanov pa je mesto dobivalo ob velikih arhitektih lepe palače in zgradbe javnega pomena. Težnja po združitvi Budima, Pešte in Stare Pešte v Budimpešto se je uresničila leta1872. Po drugi svet. vojni je bilo mesto z vsemi mostovi spet v ruševinah in obnovljeno ter še enkrat prizadeto leta 1956.

V času obiska prestolnice smo pokušali tudi njihovo kulinariko v čardi, prisluhnili tradicionalnim violinam in plesu. Občutek preživeti večer na vožnji z ladjo ob dobri hrani in ansamblu, ki zaigra valček »Na lepo modri Donavi« in ob pogledu na mesto ter mostove s tisočerimi lučkami,  je res fantastičen. Zanimiv je bil sprehod po centralni tržnici zaradi ogromne železne konstrukcije, pa ogled mnogih cerkva in še bi lahko naštevali. Zapeljali smo se do mesteca sv. Andrej, kjer živi še danes številna srbska manjšina in naprej proti Estergomu, kjer je sedež Madžarske katoliške cerkve. Ogledali smo katedralo, se povzpeli do zakladnice in s hriba se nam je spet ponujal lep razgled na Donavo in sosednjo Slovaško.

Zanimiva vožnja ob povratku po severnem Balantonu daje občutek tistega pravega turizma ob obalah morij. Ob vznožju vzpetin so vinogradi in zidanice, za mnoge Madžare  so tu počitnice. Tihany  je polotok z istoimensko vasico, po kateri smo se sprehodili in imeli še pozno popoldansko kosilo pred povratkom proti mejnemu prehodu Pince.

Vse je potekalo po načrtih, skratka uživali smo vse tri dni in doživeli Madžarsko morda malo drugačno, kot smo si jo predstavljali prej.

Zapisala Ivanka Sluga

Foto Janez Cerk in Vinko Sluga