»Kdor čaka, dočaka«, tako pravi pregovor in tudi Vandrovke so končno
dočakale pohod izven Vrhnike.

10. 10. 2023 smo se v meglenem jutru zbrale na običajnem mestu pri
društvu in se z avtobusom odpeljale na Log. Tokratni pohod je vodila
Ana, ki nas je najprej popeljala po krajšem asfaltnem vzponu do gozda.
Po poti smo najprej prišle do lepo urejene okolice in domačije Ferjanka,
kjer je bila med 2. svetovno vojno partizanska postojanka.
Kaj hitro smo se ponovno znašle v gozdu in ob več vzpenjajočih,
gozdnih poteh opazile, da se je pričela jesen. Narava se spreminja v
čudovite barve, le pod že napol golimi krošnjami dreves je na eni strani
zelena preproga borovničevja na drugi pa že gole vejice. Tudi kostanj je
dozorel, gobe sramežljivo kukajo izpod listja, samo tiste z rdečo
oblekico, ki jih lahko samo gledamo se ponosno razkazujejo. Mah v
svetlih in temnih odtenkih prekriva kamnine in drevesne korenine, vresa
v velikih šopkih cveti in praprot počasi postaja rjave barve. Vse to
pohodnika napolni in sproži neko posebno energijo.
Ob tako lepi naravi smo se vzpele do žabe, ki ji družbo delajo trije jurčki
in tabla, na kateri je zapisana žabja pesem.
Od tam smo hodile po bolj položni poti in kaj hitro prišle na 541 m visoki
Debeli hrib, kjer so postavljene lesene klopi in mize za počitek, okrog
njih pa izrezljani gozdni prebivalci: veverica, zajec, polž, žaba in na veji
v krošnji drevesa sova.
V zadovoljnem in veselem regljanju smo se spustile do Dragomerja, kjer
smo naročile težko pričakovano kavo in nato še počakale na avtobus
ter se vrnile na Vrhniko.

Zapisala: Vesna Stare
Slike: Vesna Stare