Pravljično jesenski dan je bil torek,  3. novembra, ko smo se Vandrovke  podale na potep po idilični jesenski naravi. Pot nas je vodila v Kajndol , kjer smo začeli s hojo. Triintrideset veselih Vandrovk in trije Vandrovčki smo zakorakali skozi Kajndol proti Celarjem.  Jutranje temperature so bile na ta dan najhladnejše v tej jeseni, saj je kazalo nekaj stopinj pod lediščem. Slana je prekrila polja, ki so bila belo obarvana,  nas pa je  spominjalo na prihajajoče zimske dni. Roke so že potrebovale rokavice. Živina, ki se je še pasla na travnikih, je z obnašanjem kazala, da ji hlad ne prija. V senčni legi nas je kar malo zeblo. Ko pa smo prišli na sončno stran, smo se  pogreli in razživeli.

Narava je čudovita v tej prelepi jeseni,  saj se preliva na tisoče raznovrstnih barv.  Popotnik ne more ravnodušen mimo.  Samo izkušeni slikar bi  morda znal to prenesti na platno. Toda fotografski aparat, ta moderna  škatlica, posname  jesensko igro narave za spomin.

Pot je bila lahka, sproščujoča , vmes nam je Vika pripovedovala razne zanimivosti. Tudi vodnik Milan pozna dobro te kraje. Lepo so urejene kmetije in prijazni ljudje. Videti je, da so zelo delovni in živijo z naravo.

Pot nas je pripeljala v vas Vrzdenec, ki leži na nadmorski višini  353 m. V njej prebiva 394 prebivalcev. Je območje z dobro ohranjenimi urbanističnimi in arhitekturnimi zasnovami. Na Vrzdencu se je rodila  Cankarjeva mati in to hišo smo tudi videli.

Ogledali smo si tudi zunanjost cerkve sv. Kancijana. To je romarska cerkev iz 13. stoletja. Rebrasti obokan prezbiterij je v gotskem stilu. V ladji so odkrili dve plasti fresk in so najstarejše v Sloveniji.

Po postanku za ogled cerkve smo nadaljevali pot proti  bifeju, kjer smo se okrepčali z zasluženo kavico. Prijazni trije mladi domačini v bifeju so nas lepo in prijazno postregli in imeli smo občutek, da smo bili dobrodošli.

Naš pohod se je nadaljeval v prvi zasebni živalski vrt »Rožman« poleg Horjula. Lastnik, gospod Janez, nas je že pričakoval in nas z veseljem popeljal v svoje živalsko kraljestvo. Pogled na park, kjer  je dom našlo preko 50 živali, je skoraj pravljičen. Slišali smo veliko lepega in  poučnega. Priporočam ogled vsem, ki se boste potepali po teh krajih. Ni zanimivo samo za otroke, tudi odrasli boste navdušeni. Zelo nas je navdušil veliki medved, ki nam je lepo poziral in pri njem smo se najdlje zadržali, da ne govorim o ostalih živalih.  Gospod Janez izkazuje  res veliko veselja in ljubezni do teh svojih živali.

Bogat jesenski dan se je iztekel in avtobus nas je odpeljal proti Vrhniki. Bili smo zadovoljni, saj smo doživeli veliko lepega.

Zahvaljujemo se gospe Viki in vodniku Milanu, da sta si vzela čas za nas in Andreju, ki je kot zadnji v vrsti  spremljal vse pohodnice. HVALA !

Zapisala: Fani Šurca

Foto: Milan Jerman in Fani  Šurca