V okviru U3ŽO Vrhnika smo v februarju in marcu izvedli tri delavnice za starejše občane, na katerih smo na jasen in preprost način predstavili uporabo pametnih telefonov ter možnosti uporabe umetne inteligence v vsakdanjem življenju.

Udeležencem smo predstavili razliko med navadnim in pametnim telefonom, najpogostejše funkcije in aplikacije (klici, sporočila, kamera, koledar, Google Maps, YouTube), osnove varne rabe interneta in družabnih omrežij ter možnosti uporabe telefona za komunikacijo, orientacijo, zabavo, zdravje in urejanje vsakdanjih opravil. Poseben poudarek smo namenili tudi praktičnim nasvetom za lažjo uporabo naprav.

Predstavili smo tudi primere uporabe umetne inteligence: kako že danes pomaga starejšim uporabnikom, kako lahko prispeva k varnejšemu in udobnejšemu domu, kakšno vlogo ima v zdravstvu ter kako je prisotna v številnih vsakdanjih napravah. Dotaknili smo se tudi vprašanj varnosti na internetu ter etičnih vidikov uporabe tehnologije.

Delavnic se je udeležilo 56 udeležencev, največ zanimanja pa je bilo za delavnico o uporabi pametnega telefona. Ugotovili smo, da je znanje starejših na področju digitalnih tehnologij zelo raznoliko: večina je začetnikov, nekaj udeležencev pa že uporablja komunikacijske aplikacije, kot so Viber, WhatsApp ali Messenger.

Tema delavnic se je izkazala za zelo aktualno. Udeleženci potrebujejo predvsem individualen pristop, nazorne razlage, varen prostor za vprašanja ter manjše skupine. Takšne delavnice krepijo digitalne kompetence in samozavest pri uporabi sodobne tehnologije. Udeleženci so ob zaključku izrazili tudi željo po nadaljevanju delavnic s podobno tematiko.

Delavnico je vodila Tatjana Krapše, članica projekta GenUI v izobraževanju, skupaj z dr. Katico Pevec Semec, moderatorico U3ŽO Vrhnika. Z delavnicami smo želeli zmanjšati strah pred umetno inteligenco ter spodbuditi razumevanje, da lahko ob ustreznem znanju predstavlja koristno podporo tudi v zrelejših letih.