Vrhnika, 6. avgust – Na svetovni razstavi Expo v Milanu se je v drugi polovici julija predstavljal tudi vrhniški turizem. Kot sta povedali predstavnici ZIC Vrhnika, ki sta teden dni tudi aktivno sodelovali na sejmu, je bilo zanimanja za Vrhniko veliko, predvsem kot enodnevno destinacijo ob obisku prestolnice. Posluževali sta se osebnega pristopa do obiskovalcev sejma, kar je vzbujalo veliko zanimanja in pozitivnega odziva, morda celo več kakor draga in tehnološko dovršena tehnologija v paviljonih drugih držav.
Na svetovni razstavi Expo Milano 2015 se med 1. majem in 31. oktobrom predstavlja 142 držav, med drugim tudi Slovenija. Expo poteka vsakih pet let v drugi državi z vedno drugo aktualno temo. Letošnja je bila hrana.
Svetovno razstavo oziroma sejem naj bi si po napovedih organizatorja ogledalo 20 milijonov ljudi, kar je ogromna številka, zato je veljalo izkoristiti njegovo bližino v Milanu. Vrhniški turizem se je predstavljal v drugi polovici julija, v okviru daljšega termina, namenjenega predstavitvi ljubljanske regije. Teden dni sta na njem aktivno sodelovali Marija Zakrajšek in Janja Furjan, obe z ZIC Vrhnika, ki pokriva vrhniški turizem. Njun način dela je bil klasičen, z večjezičnimi turističnimi brošurami in z osebnim pristopom do mimoidočih, kar je na prvi pogled v senci tehnološko dovršenih paviljonov z neštetimi plazmami, zasloni občutljivimi na dotik ter gromozanskimi videoprojekcijami, delovalo mogoče staromodno, a se je kmalu izkazalo, da je osebni nagovor še vedno najučinkovitejši. »Nekatere države se sploh niso predstavljale kot turistične destinacije, pač pa so promovirale samo svoje vrhunske tehnološke dosežke. Prav tako večina paviljonov ni imela turističnih materialov v obliki papirja. Mi smo bili eni redkih, ki smo ga imeli,« je pojasnjevala Zakrajškova. »Naše brošure so zato pobirali kot za stavo, zato upravičeno domnevam, da bodo nekateri od njih nekoč obiskali Cankarjevo mesto. Nenazadnje, brošura ti ostane doma in te opominja na neko destinacijo, medtem ko spomin na videoprojekcijo kmalu zbledi.«
Vrhniko sta predstavljali kot zeleno destinacijo na pragu Ljubljane, ki premore veliko zgodovinskih in naravnih znamenitosti ter dobre kulinarike. »Večini sogovornikov je bila to najboljša opcija, kajti da bi pripotovali iz Nemčije ali Francije sem na Vrhniko zgolj in samo zaradi nje, si je verjetno iluzorno predstavljati. Da pa »skočijo« iz Ljubljane na naše barje, v Tehniški muzej Slovenije ali si ogledajo Ljubljanico pa je že možno in smiselno,« je menila Zakrajškova, ki je med pogovori z obiskovalci naletela tudi na priletnega Francoza, ki se je nekoč že mudil na Vrhniki. V spominu mu je ostala predvsem kot prijetno majhno mesto, polno zelenja. Sicer pa so bili obiskovalci slovenskega paviljona prijetno presenečeni nad dejstvom, da so promotorji tako vrhniškega kot vseslovenskega turizma obvladali več tujih jezikov, kar za druge države še zdaleč ni mogoče trditi.
Svetovno razstavo oziroma sejem naj bi si po napovedih organizatorja ogledalo 20 milijonov ljudi, kar je ogromna številka, zato je veljalo izkoristiti njegovo bližino v Milanu. Vrhniški turizem se je predstavljal v drugi polovici julija, v okviru daljšega termina, namenjenega predstavitvi ljubljanske regije. Teden dni sta na njem aktivno sodelovali Marija Zakrajšek in Janja Furjan, obe z ZIC Vrhnika, ki pokriva vrhniški turizem. Njun način dela je bil klasičen, z večjezičnimi turističnimi brošurami in z osebnim pristopom do mimoidočih, kar je na prvi pogled v senci tehnološko dovršenih paviljonov z neštetimi plazmami, zasloni občutljivimi na dotik ter gromozanskimi videoprojekcijami, delovalo mogoče staromodno, a se je kmalu izkazalo, da je osebni nagovor še vedno najučinkovitejši. »Nekatere države se sploh niso predstavljale kot turistične destinacije, pač pa so promovirale samo svoje vrhunske tehnološke dosežke. Prav tako večina paviljonov ni imela turističnih materialov v obliki papirja. Mi smo bili eni redkih, ki smo ga imeli,« je pojasnjevala Zakrajškova. »Naše brošure so zato pobirali kot za stavo, zato upravičeno domnevam, da bodo nekateri od njih nekoč obiskali Cankarjevo mesto. Nenazadnje, brošura ti ostane doma in te opominja na neko destinacijo, medtem ko spomin na videoprojekcijo kmalu zbledi.«
Vrhniko sta predstavljali kot zeleno destinacijo na pragu Ljubljane, ki premore veliko zgodovinskih in naravnih znamenitosti ter dobre kulinarike. »Večini sogovornikov je bila to najboljša opcija, kajti da bi pripotovali iz Nemčije ali Francije sem na Vrhniko zgolj in samo zaradi nje, si je verjetno iluzorno predstavljati. Da pa »skočijo« iz Ljubljane na naše barje, v Tehniški muzej Slovenije ali si ogledajo Ljubljanico pa je že možno in smiselno,« je menila Zakrajškova, ki je med pogovori z obiskovalci naletela tudi na priletnega Francoza, ki se je nekoč že mudil na Vrhniki. V spominu mu je ostala predvsem kot prijetno majhno mesto, polno zelenja. Sicer pa so bili obiskovalci slovenskega paviljona prijetno presenečeni nad dejstvom, da so promotorji tako vrhniškega kot vseslovenskega turizma obvladali več tujih jezikov, kar za druge države še zdaleč ni mogoče trditi.
Naši sogovornici sta menili, da je udeležba na tovrstnih sejmih zalo dobrodošla, kajti obiskovalci niso že predhodno nasičeni s turističnimi informacijami, pač pa so dojemljivejši za nove destinacije. »Škoda ker se ne predstavljamo mesec dni oziroma še dlje. Menim, da bi v tem primeru naredili za promocijo Vrhnike kot turistične destinacije ogromno. Moji občutki po tednu dni aktivnega sodelovanja na sejmu so namreč zelo pozitivni in vzpodbudni,« je še dodala Zakrajškova.
Gašper Tominc, foto: MZ in JF
