Oba projekta so po naročilu Blagajane in Zavoda Ivana Cankarja je vzela v roke ekipa iz vrhniškega arhitekturnega biroja Delavnica in Fakultete za arhitekturo, ki so upoštevali starožitnost objektov in jo nadgradili z današnjimi potrebami ter pričakovanji. Kot je pojasnil Maj Juvanec iz omenjenega biroja, je Miklčeva kašča v Verdu v zadnjem času doživela več prostorskih sprememb, zato bi jo ob morebitni obnovi morali rekonstruirati v avtentično obliko. Program, ki bi se odvijal v notranjosti, je seveda stvar dogovora, ena od možnih opcij je »Od žita do kruha«, po katerem bi kaščo vsebinsko navezali na mlin v Starem malnu in kasneje še na peko kruha v Cankarjevi spominski hiši. Na predstavitvi je bilo mogoče slišati tudi, da bi Muzejsko društvo Vrhnika v kašči postavilo stalno razstavo o zgodovini Verda, kar bi bilo po njihovem velik poklon kraju in dopolnitev lokalne turistične ponudbe.  

Vizijo razvoja Starega malna sta predstavila Uroš Jereb in Damijan Gašparič, prav tako iz omenjenega arhitekturnega biroja. Območje Starega malna so v biroju razdelili na tri točke: mlin, turistična koča in izvir Bele – Lintvern. Mlin se je leta 1918 dokončno sesedel sam vase, zato je od njega ostalo bore malo. Posledično izgradnja novega objekta ne bi mogla slediti natančni rekonstrukciji nekdanjega mlina, marveč bi bil objekt enostavnejši, prav tako naj ne bi bil celovit sistem mletja, marveč samo najnujnejši mlinski elementi. Turistično kočo, ki je v zadnjih letih doživela vrsto adaptacij, bi »očistili«, notranjost pa v celoti namenili gostom. Kuhinja oziroma »šank« bi bil v sosednjem modularnem objektu. Zgodba bi se zaključila pri izviru Bele, kjer bi postavili interaktivno razlago izvira, mogoče še kakšno otroško igralo, ki bi se vklapljalo v program in okolje ter revitalizirali sam izvir v simpatičnejšo obliko.

Vse to so samo idejne rešitve, ki bodo mogoče – odvisno od razpoložljivih sredstev – realizirane v naslednjih letih. Osnovne smernice za razvoj območja Starega malna je že pred leti podal Odbor za Star maln, ki je, kot je bilo mogoče slišati na prireditvi, pričakoval nekoliko več poudarka pri navezavi območja Star maln na Planino nad Vrhniko. Sicer pa so vse to samo idejne rešitve, ki bodo mogoče – odvisno od razpoložljivih sredstev – realizirane v naslednjih letih.

Profesor Borut Juvanec iz Fakultete za arhitekturo je na prireditvi ugotavljal, da ima vrhniški konec veliko tovrstnih objektov ljudske arhitekture, na ljudeh pa je, da to arhitekturo posvojijo in jo imajo za svojo, kajti le na ta način bo ta zaživela v vsem svojem sijaju in namenu.