Prijetno  je bilo potovati z družbo upokojencev, ki se med seboj poznamo in z vodičko, ki smo jo že skoraj vzeli za svojo; skoraj privilegij od individualnih potovanj ali z različnimi agencijami.

Nočna vožnja proti Slavonskemu Brodu in mejnemu prehodu za Bosno je hitro minevala. Ob reki Bosni smo nadaljevali pot skozi Doboj, Maglaj, Zenico in hitro prišli do Sarajeva, vmes pa spoznavali to državo in njeno zgodovino od časa Turkov, Avstro-Ogrske, do zadnje  najbolj nesmiselne vojne, ki je prinesla Bosni toliko gorja in na tisoče mrtvih na vseh treh straneh (Bošnjaki, Srbi, Hrvati). Povsod so še danes  vidna vojna grozodejstva, ki so pustila posledice tudi v ljudeh. Najbolj pretresljiv je pogled na množico pokopališč.

 Po prihodu v Sarajevo smo se zapeljali krožno po  mestu za prvi vtid, nato smo se namestili v hotel. Po krajšem počitku smo si ogledali  znameniti tunel, ki so ga skopali  pod letališčem Butmir in je oskrboval mesto med vojno. Prisluhnili smo osebnim izpovedim človeka, kako je doživljal vojno in o poteku front čez Sarajevo.

 Z lokalno vodičko smo si ogledali še mestne znamenitosti kot so Gazi-Husrevbegova džamija, katedrale, pravoslavna cerkev in Baščaršija. Od granat prizadeto mesto je obnovljeno, ostajajo pa tudi še prave razvaline sredi mesta.

Prenočili smo v Sarajevu, naslednji dan pa je bil namenjen izletu po dolini Neretve do Mostarja. Prečili smo 1000 m visoki Ivanj sedlo in se spustili  v neretvanski kanton oziroma v Hercegovino.

 Ob vožnji so bili čudoviti pogledi na pokrajino, lepo speljane ceste, 32 km dolgo obalo akumulacijskega jezera na Neretvi, ki odpira možnosti za razvoj turizma.

V Jablanici smo obiskali spominski muzej bitke na Neretvi in porušen most, več časa pa je bilo namenjenega ogledu Mostarja. Vsaka zgodovinska doba je pustila mestu svoj pečat in tako je danes mesto preplet različnih arhitektur. Sarajevska knjižnica je podobna stavba mostarski gimnaziji, ki  je  ena najlepših v Mostarju. Po ogledu obnovljenega Starega kamnitega mostu, skoka v Neretvo, ogledu Koskima džamije se je prileglo še  dobro kosilo in že smo hiteli  proti Medžugorju.

Med povratkom proti domu smo naredili smo kratek postanek v tem velikem romarskem kraju.

 Preko novega mejnega prehoda Bijača, mimo Ljubuškega, skozi Vrgorac smo se  priključili na avtocesto  za Split in se vračali proti mejnemu prehodu za Vinico pozno ponoči.

Doživeli smo veliko novega in  lepega  v zadovoljstvo vseh udeležencev.

Zapisala : Ivanka Sluga

Fotografije: Vinko S.