Logo MojaObčina.si
DANES
16°C
4°C
JUTRI
14°C
2°C
Oceni objavo

Zimzeleni spet na Pokljuki

V Julijskih Alpah prevladujejo zelo strmi vrhovi, pa tudi planotast svet, ki je porasel z bujnimi smrekovimi gozdovi. Take so planote Pokljuka, Jelovica in Mežakla.

Odpeljali smo se na okoli 20 km dolgo in približno toliko široko Pokljuko. Kmetje iz Stare Fužine, Srednje vasi, Češnjice  in iz bohinjskega kota sploh so že pred stoletji delali krčevine za pašnike, da bi lažje prehranili živino čez dolge zime. Poleti so pasli živino po planinah (Uskovnica, Planina Javornik, Praprotnica, Konjska dolina, Podjelje, Šeh, Zajamniki, …), kjer so  si postavili skromne pastirske stanove in skupne sirarne. V njih so izdelovali sir, skuto in maslo. Travo v dolini so sušili za zimo.

V novejšem času so spet začeli s poletno pašo in tako oživili planine, ki so se že močno zaraščale. Nekaj pastirskih stanov pa je postalo zavetišče sodobnih  ljubiteljev neokrnjene narave –  vikendi.

Še posebno zanimiva je planina Zajamniki, ki slovi po stanovih ali pastirskih hramih, ki so jih zgradili levo in desno od poti tako, da je nastala ulica. Mi smo se odpravili z Rudnega polja proti Praprotnici mimo energijskih točk, kjer smo si nabrali vseh mogočih pozitivnih energij in že od tam občudovali kuliso Bohinjskih gora. Kako lahkotno smo nato šli proti Zajamnikom!

Nebo je bilo biserno čisto, prijetno sončno, ko se nam je nenadoma odprl prvi pogled na  posebno gorsko ulico. Nekaj vzdihljajev o krasoti in šele nato pogled na Bohinjski kot z vsemi gorami od Črne prsti dalje.

Tu je bil čas za malico, meditiranje in občudovanje, klepet  in uživanje. Zmotil pa nas je sirar, ki nas je povabil v sirarno in naredil  dobro kupčijo. Skoraj nihče ni prišel domov brez mladega sira.

Karli  je oprezal še za dežnikarji, a Frenk nas je kmalu pozval, da bomo krenili nazaj proti Rudnemu polju. Disciplinirano, kot vedno, smo v koloni mimo Praprotnice prispeli do avtobusa, ki nas je odpeljal do Zatrnika, kjer smo jedli zelo dober ričet. Karliju pa  se je milo storilo ob pogledu na  velike lesene jurčke na dvorišču gostilne, saj je imel v mislih prave pokljuške  lepotce, ki se mu niso hoteli prikazati. Upam, da bo ta pohod ostal še dolgo tema prijetnih pogovorov.

 Hvala vodnikom za dobro premišljeno in načrtovano pot ter vsem pohodnikom, ki soustvarjamo prijetno  razpoloženje.

Zapis: Jože Brelih     

Slike: Joža Miklavčič,  Sonja Zalar Bizjak, Milan Jerman

Oglejte si tudi