Ker je bili napovedan soparen, vroč in nevihten torek, 23. maja, sta se vodnika Frenk in Sonja odločila, da misel na Nanos opustimo in se nanj povzpnemo ob ugodnejšem vremenu.
Vodnik Frenk nas je popeljal iz Kalc po stari rimski cesti do utrdbe na Lanišču, pri tem mu je pomagal dober poznavalec rimske zgodovine Hrušice, Janez Slabe. Imeli smo srečo, da smo pri Vodicah naleteli na arheologe, ki so iskali nove sledi o Rimljanih in z veseljem smo jim prisluhnili.
Rimska cesta se vije po kraškem terenu z mogočnimi smrekami, ki so nas ščitile pred močnim soncem, na manjših jasah pa smo uživali ob različnih barvah travniškega cvetja. Posebno pozornost so vzbujale visoke kozje brade.
Skrita v gozdu nas je presenetila utrdba – Lanišče, iz sivega kraškega kamna iz 4. stoletja, ki so jo zgradili Rimljani v okviru poznoantičnega zapornega sistema. Varovala je rimsko cesto Aquileia – Emona. Mogočnost utrdbe smo dojeli šele, ko smo vstopili. Janez nam je razložil pomen in vlogo utrdb v rimskih časih ter pokazal nekaj njegovih najdb iz različnih obdobij zgodovine.
Po mehki gozdni poti smo nadaljevali pohod po južnem pobočju Srnjaka, najvišjega hriba v logaški občini, in kmalu prišli do točke, na katero so zelo ponosni logaški planinci –razgledišča – od koder se vidi vse do Julijskih Alp in seveda velik del Ljubljanske kotline. Na robu prepadne stene pod Srnjakom so iznajdljivi planinci najprej odkrušili nekaj skal, nato pa postavili podeste z ograjo, zraven pa vdolbli med skale prostor, kamor so namestili mizo in klopi za kar kakih 20 »malo manj okroglih«. Razgledišče so dobro zavarovali in pokrili.
Čestitke vsem prostovoljcem, ki so postavili to zanimivo točko.
Ker smo se ravno tam srečali z logaškimi pohodniki, smo se zapletli v prijeten klepet in jim čestitali za pridobitev.
Proti jugu in zahodu so že začeli groziti temni oblaki, zato smo pohiteli po drugi strani do naše strehe – avtobusa.
Zahvalili smo se Janezu za vse, s čimer nas je obogatil, pa tudi Frenku, ki je povedal marsikaj o razgledniku, ki ga je pomagal graditi.
Zapisala: Mili Jurca
Slike: Tone Sluga, Karli Mesarič
