Tako kot vsako leto, sem se z prijateljem Anžetom Stržinarjem spet ogledal svetovni kolesarski spektakel dirko po Franciji (Tour de France). Ogledala sva si pirenejski etapi: na prelazu Port de Bales, kjer je bil gorski cilj ekstra kategorije, ter cilj v Larunsu, kjer se je za slovensko kolesarstvo dogodil zgodovinski dogodek. Poleg dvojne etapne zmage Tadeja Pogačarja in Primož Rogliča, si je slednji, kot prvi Slovenec v 107 letni zgodovini Toura, oblekel rumeno majico vodilnega na tem tekmovanju. To je bilo tudi za naju nekaj posebnega, kajti bila sva kot edina slovenska navijača poleg slovenske spremljevalne ekipe. Po drugi strani pa je prireditev močno zaznamoval koronavirus. Prepovedano je imeti vsak stik s tekmovalci in spremljevalnim osebjem. Avtomobili in kamperji niso smeli biti parkirani ob trasi tekme, vsakemu gledalci so dali zaščitno masko in stalno opozarjali na previdno obnašanje ljudi ob cesti. Na poti v Pireneje pa sva si ogledala nekaj francoskih zgodovinskih mest kot so Carcassonne, Limoux in Tarascon. Večkrat sva prespala na domovih francoskih prijateljih, ki sem jih poznal že od mojih prejšnjih obiskih Toura. To je namreč že moj 17. Ta prireditev pa tudi omogoča odlično promocijo naše dežele in Vrhnike, ker smo z ostalimi obiskovalci že v stiku nekaj dni pred tekmo, tako da sva z Anžetom mednje razdelila veliko promocijskega materiala. Pri tem gre velika zahvala ZIC-u, da je nama je pomagal pri tem dejanju.