Načrt pohodov je nanesel, da sem moral danes voditi planinsko skupino društva na Kozlek. Sicer sem bil osredotočen na vodenje, a delček misli mi je uhajal na Planino.

Že zjutraj, ko sta na pohode odhajali kar dve skupini, Barjani in Zimzeleni, so me pohodniki in tudi pohodnice spraševali, kdaj lahko pridejo v pomoč pri razgradnji našega zavetišča. Seveda sem takoj poklical Romana na Planino in sporočil mi je, da bo kakšna roka prišla prav naslednji dan, ko se bodo odstranjevali strešniki.

Pohod smo zaključili in ravno v času slastne malice sem imel dva klica, najprej me je klical naš sponzor, ki je želel z dronom ovekovečiti s ptičje perspektive zavetišče in nato, glej ga zlomka, me nujno kliče Roman in mi pove, kar sapo sem moral zajeti, da strešnikov ni več na strehi.

Kaj naj rečem, ostal sem brez besed, kajti današnja ekipa je bila enako dobra kot včerajšnja in če bi bili v »svinčenih« časih, jih bi z veseljem imenoval – udarnike.

Ko sem Romana vprašal zakaj tako hitro, sem dobil odgovor: «Saj si rekel, da že zamujamo po sprejetem terminskem načrtu :) :) :).« Jaz in moj dolg jezik.

Kapo dol ekipa, a dron jutri vseeno pride.

Besedilo: Milan Jerman

Fotografije: Matjaž Dremelj