Skrbne priprave, temeljiti dogovori, za po vrhu pa še lepo vreme so napovedovali dobre obete, da bo pohod na Zasavsko Sveto goro res nekaj doživetega. Zapeljali smo se do vasi Save, kjer smo v svežem jutru krenili proti Tirni. Strmina mimo kmetije Bučar je bila pravšnja. Prav lepo je bilo pogledati nazaj v dolino, kjer se je narava še prebujala, vlaki so hiteli, v svojo smer pa je brzela tudi Sava. Kar za 399 m smo se povzpeli v približno 1 uri. Za noge je bilo pravo olajšanje, ko se je pobočje pred Tirno le nekoliko “poravnalo”. Pravzaprav klanci so kar poniknili, le Zasavska gora in Roviškovec v daljavi, sta na prvi pogled izstopala.
Kmalu smo bili v brunarici pri naših prijateljih in gostiteljih. Dušan, Marjetka in Zlatko ter harmonikar Zoran so nas prijazno sprejeli in nam za dobrodošlico ponudili topel zajtrk.
Pohod smo nadaljevali po obronkih Zasavske Svete gore in Roviškovca. Zdelo se je, da nebo nobenega pravega vzpona več. Lintverni nismo dosti razmišljali, ko se je bilo treba odločiti za Trdo varianto. To kar se je zdelo nemogoče se je zgodilo. Kar naenkrat smo bili v pravem gorskem vzponu. Vztrajno smo se vzpenjali in prav kmalu smo bili pri Planinskem domu na Zasavski Sveti gori. Ogledali smo si vse znamenitosti in uživali v čudovitih razgledih in okolju.
Po krajšem počitku smo nadaljevali in se povzpeli še na nekoliko višji vrh Roviškovec (930 m). Na vrhu, ki je v celoti poraščen nismo imeli kaj početi, zato smo se hitro spustili nazaj proti Tirni. Spotoma smo se ustavili še pri prijatelju Andreju, ki nas je dobrodušno popeljal s traktorjem ter nam nekoliko skrajšal pot nazaj do brunarice. Okrog brunarice, kjer nas je pričakal še Grintov’c, je že dišalo po kosilu. Bograč je pripravila Marjetka, sladico pa Mojca. Hrana je bila odlična, apetit pa tudi pravi, tako da smo kosilo hitro pospravili. Poleg harmonikarja je svoj glasbeni vložek dodal še Špilčk - naš “Iztok Mlakar”.
Ob dobri hrani, kapljici in prijetni glasbi je čas še hitro minil in kmalu smo se zadovoljni in polni prijetnih vtisov napotili nazaj proti Vrhniki. Lintverni se zahvaljujemo našim prijateljem in gostiteljem Zasavcem za odlično gostoljubje.
Pohoda smo se udeležili: Betajnovc, B’čar, Cvele, Cvičkar, Duno, Grintov’c, Peter, Podgurc, Stari, Šolnik, Špik, Špilčk, Vezist ter prijatelji Trbovci: Dušan, Zlatko, Marjetka in harmonikar Zoran.
Fotografije: Šolnik in Vezist
Besedilo: Vezist
