Če na hitro naštejemo smučarske strmine, ki so privabljale množice športnih navdušencev, pa seveda tudi gledalcev: Kuren – Stara Vrhnika, Celarje, Ferjanka (Log), Petkovec, celo Sinja Gorica naj bi imela svoj hrib, kjer so včasih organizirali smuk.

K naštetim progam je potrebno dodati še gozdni smuk s Češnjice nad Verdom. Kot nam je sporočil Tomaž Gorišek, predsednik KS Verd, so bili Verjani na področju smučanja eni vodilnih na vrhniškem koncu, kajti že pred drugo svetovno vojno so organizirali tekmovanje z izmero časa. Srečo Krašovec nam je v uredništvo prinesel fotografijo iz leta 1967, ki prikazuje nekaj ducatov smučarjev in smučark, ki so tekmovali v gozdnem smuku iz Češnjic do Verda, natančneje do Konjskega hrbta. Za tiste, ki ne veste, kje so Češnjice: te se nahajajo približno tam, kjer so cesta na Pokojišče odcepi za radar na Ljubljanskem vrhu. »Od tam pa do Verda je bilo dobre tri kilometre gozdne ceste, ki so jo vprege konj s hlodi spremenile v enkratne drče, mi pa smo jo z lopatami in smučkami spremenili v smučarsko progo,« se spominja Srečo, ki ga na fotografiji najdemo s tekmovalno številko ena. Kot pravi, so tekmovanja organizirali verdski mladinci, sodelovalo pa je od dvajset do trideset mladeničev, pa tudi kakšna punca. »Otroci so vozili krajšo progo, približno od kamnoloma pa do ravnine.«
Oprema je bila glede na današnje čase primitivna, saj so bila že smučarska očala redkost, kaj šele čelada, o kateri verjetno tedaj še ni nihče razmišljal. A kot pravi Srečo, se kakšne posebne nesreče ne spominja. »Letelo je zelo, seveda, kolikor si dopustil. Spominjam se, da smo le železniško kolono obložili s senom – za vsak slučaj, da ne bi bila kakšna neumnost.«

Dostop do Češnjice je bil peš. »O, je trajalo kar dolgo, preden si prišel na vrh. Približno eno uro, tako da je bila to poštena rekreacija.« Nagrade so bile večinoma praktične, ki so jih podarile lokalne tovarne, zlasti Likovi izdelki so se večkrat znašli v rokah najhitrejših.

Kdaj natančno so prenehali s tekmovanji, se Srečo ne spominja, ve pa, da je prvo oviro prinesla novozgrajena avtocesta (1970 – 72). »Potem smo se vozili pod avtocesto, ampak bolj kot ta, je bila težava z milimi zimami,« je še povedal naš sogovornik.

Po podatkih Goriška, je bil zadnji smuk organiziran leta 1999. Danes se na Verdu ne smuča več organizirano, je pa zanimivo, da športna dejavnost s tem ni zamrla. Razvile so se druge oblike, ena od takih, ki je podobna kot adrenalinsko smučanje mimo smrekovih debel, so enduro dirke v kamnolomu in bližnji okolici (Vertical Extreme Ride Dirt Park), na katerih morajo tekmovalci pokazati maksimalen pogum in spretnost v vožnji z motokrosi. Letošnja dirka je že umeščena v svetovni koledar tovrstnih prireditev, napovedana pa je za začetek junija. Svoj prihod je že napovedalo 80 voznikov.

Gašper Tominc, foto: arhiv Srečo Krašovec