Novo leto je pred vrati, staro leto se poslavja in Vandrovke smo na zadnjem letošnjem pohodu naredile bilanco pohdov v letu 2012. Zadnji dan, ki smo ga preživele skupaj, je bil torek 18. decembra. Vreme ni bilo nič kaj prijazno, seveda primerno letnemu času in pot nas je vodila proti Štampetovem mostu. To pot smo že večkrat prehodile. Do Štampetovega mosta je ena urica počasne hoje in med potjo smo obujale spomine na minule pohode v starem letu.

Prijetni so bili pohodi v starem letu v okolici domačega kraja. Čeprav smo že skoraj vse prehodile v okolici Vrhnike, pa se še vedno najde kakšna zanimiva in nova pot. Enkrat mesečno v letu 2012 pa smo se podale na malo daljšo pot z avtobusom po naši lepi Sloveniji.

V mesecu marcu smo se v pomladnem jutru odpeljale proti Lokvi, kjer je izhodiščna točka na hrib Kokoš. Jasno nebo je pričaralo svežino pomladi, zadovoljstvo med Vandrovkami je bilo veliko.

V torek, 10. aprila, je bil tudi lep sončni dan, kot naročen za obisk naše Slovenske obale. Sprehod po prelepi sončni obali nas je navdihoval in nam dajal novih moči. Po prihodu v Lucijo smo se povzpele na Sečo, kjer je prekrasen razgled na gojišče školjk. Res nepozabno!

Mesec maj nas je popeljal na Otlico, to je sončna Primorska; tu smo doživele angelsko doživetje. Narava prečudovita, skalnate poti vodijo po Trnovski planoti, tišina sili v ušesa, borovci trdno stojijo v svoji pokončni drži. Povzpele smo se tudi na Sinji vrh, ki meri 1002 m n. m. Pa Otliško okno nas je navdušilo, da ne govorim o Otlici, ki je na obrobju Trnovskega gozda. Bronasta »mati gora«,postavljena na gorsko skalo, je umeščena v naravo in z njo zlita. Meni osebno se mi je ta izlet najbolj vtisnil v spomin.

29. maja nas je pot vodila nad Horjulsko dolino. Dvaindvajset pohodnic smo ta torek prehodile kar nekaj lepih poti od Korena do sv. Urha in zaključile v Podolnici.

Blejska koča je bila za Vandrovke v juniju posebno doživetje. V Gorjah smo bili na obvezni kavici. Narava je bila v razcvetu. Blejska koča nas je lepo sprejela, pa saj ne morem vsega lepega opisati; lahko rečem »čudovito« in »nepozabno«.

Julij in avgust sta bila meseca za počitek in nabiranje moči, vendar pa Vandrovke nismo samo počivale. Kljub vročini, ki je letos pritiskala, smo se pridno ob torkih zjutraj podale na krajše pohode.

Kar hitro je prišla jesen in v septembru smo se odpravile na Zasavsko sveto goro. Avtobus nas je zapeljal proti Vačam, kjer smo pričele pohod. V vasi Klenik smo si ogledali povečavo Vaške situle (vedričke). Fosilna morska obala je nekaj posebnega in stoji za pokopališčem na Vačah. Ko smo prišli na vrh Zasavske sv.gore, se je nebo odprlo in gora nas je sprejela. Lepo in nepozabno!

20.novembra smo se Vandrovke podale na Samotorico in njeno okolico. Kar 36 pohodnicam so delali družbo Jože, Milan in Marko. Naša izhodiščna točka je bila Samotorica, nadaljevali pot proti Korenu in Grdi dolini. Prehodili smo 9 km krožne poti in pot končali na Samatorici na kmetiji odprtih vrat »Pri Hlipč«. Pot je bila zelo poučna, saj nas je vodička Elica sproti opozarjala na samo sestavo tal, ki je kamnita, polna peščenjaka, laporja, ponekod pa dolomita, zemlje je pa malo.

Tako smo prišle do konca leta z novimi lepimi spoznanji in vtisi iz naše pestre narave, spomini bodo ostali in fotografije nas bodo razveseljevale. V letu 2013 si še želimo takih pohodov. Zahvaljujemo se vsem našim vodičkam, ki nas vodijo in nas razveseljujejo s svojim znanjem.

Ob koncu mojega pisanja želim vsem Vandrovkam in vsem pohodnicam ter pohodnikom po širni Sloveniji SREČO, ZDRAVJA IN VARNIH POHODOV V LETU, KI JE PRED NAMI!!!

Zapisala in foto: Šurca Fani