Avtobus nas je pripeljal na Samotorico in nas odložil pred kmetijo odprtih vrat »Pr Hlipč«. Samotorica je na višini 700 m, Koreno pa malo višje 729 m in tja nas je najprej vodila pot.
Ob 8.30 uri smo že krenili proti zastavljeni poti proti Korenu. Narava v tem letnem času že počiva in čaka na prvi sneg in to se opazi na rastlinju in tudi tišina v naravi opozarja na prihod novega letnega časa, na zimo.
Pot je bila zelo lepa, ne naporna, veliko smo se ustavljali in opazovali naravo. Veliko poudarka ja naša vodička Elica dala na samo sestavo tal. Kar dobro se lahko opazi, kako so ponekod tla bolj kamnita, zemlje pa je malo. Ker je veliko peščenjaka in laporja, ponekod pa dolomita, so tla krušljiva in kar nekaj usadov smo med potjo opazili.
Tudi vas Samotorica je dobila menda ime po kamenju, ki se samo drobi. Ta pesek je bolj slabe kvalitete, ni kaj prida za gradnjo in ko so gradili cerkev, so imeli težave z gradnjo. Po dobri uri hoje smo prispeli v vas Koreno. To je zelo lepa vasica nad Horjulom, ki smo jo že nekajkrat obiskali in to v sončnem vremenu; takrat je še lepša pokrajina in razgled. Vredno ogleda.
Iz Korena nas je vodila pot proti Grdi dolini in spraševali smo se, zakaj se tako imenuje, saj je tam zelo lepo. Velike kmetije, skrbno urejene, kozolci krasijo vasice in so značilni za te kraje. Tukaj se kmetje ukvarjajo z živinorejo, saj je premalo zemlje za poljedelstvo. Pred milijoni let so tukaj tekle površinske reke, ob potresih je voda poniknila v podzemlje, doline so ostale. V Grdi dolini smo videli manjši požiralnik, kjer ob večjih padavinah odtekajo vode v podzemlje.
Pri kapelici nad Grdo dolino vodi ena pot proti Kožljeku, ki je na višini 788 m in popotnik se lahko povzpne tudi na ta vrh, saj je menda krasen razgled na vso Ljubljansko kotlino. Mi smo nadaljevali krožno pot, prehodili približno 9 km in ob 12.00 smo že bili ponovno pri kmetiji odprtih vrat »Pr Hlipč«, kjer nas je že čakal topel čaj, okusno kosilo in kavica za moč. Najbolj nam je bil všeč domač kruh, pečen v krušni peči.
Preživeli smo lepo torkovo dopoldne, videli in slišali veliko novega. Zahvaljujemo se Elici za odlično vodenje in da se bi še velikokrat srečevali. Še se bomo vračali v te kraje, ko bo sončno vreme.
Zapisala in foto: Fani Šurca
