V toplem in jasnem jutru se je 34 pohodnikov odpeljalo  proti morju. Ko se je avtocesta začela  spuščati proti našemu cilju, smo hitro ugotovili, da ne bomo imeli prav lepega razgleda zaradi zamegljenega ozračja nad morjem.

Avtobus smo zapustili na Škofijah, prečkali kolesarsko stezo po nekdanji trasi Parencane in se po makadamski poti povzpeli do edinega še delujočega kamnoloma od nekdanjih dvajsetih, v katerem lomijo bloke iz peščenjaka. Mimo njega smo se povzpeli po strmi, s soncem obsijani graničarski stezi do najvišjega vrha Miljskega polotoka, Kaštelirja (244 m). Na vrhu so ostanki prazgodovinskega gradišča, ki je nastalo v bronasti dobi. Po kratkem počitku smo pot nadaljevali skozi Premančan, od koder se v boljših pogojih vidi Trst in Miljski zaliv. Pot nas je vodila skozi gozdno področje Cave, v katerem prevladujejo puhasti hrast, cer in graden. Prav po hrastu ceru je dobila ime vas Cerej, v kateri smo se ustavili ob ostankih vaške pralnice.

Med lepimi vinogradi na levi in desni strani smo skozi Kolomban in Barižon prišli do Resslovega gaja, po katerem poteka učna pot med grmovjem in drevesi. Skozi gaj smo se samo sprehodili, saj v tem letnem času ne moremo občudovati različne vrste vegetacije. Iz gaja smo se spustili do nekdanjega mejnega prehoda Lazaret.

Velik del poti smo prehodili tik ob meji z Italijo, pa tudi kak korak smo naredili po italijanski strani. Spustili smo se do zaliva Sv. Jerneja, kjer nas je pobral avtobus in nas odpeljal na zasluženo kosilo. Pohod se je zaključil v toplem in večinoma sončnem dnevu in pred nami je bila samo še pot domov.

 Napisala Snježana Rojec, Logatec

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak