Na parkirišču pred gostilno je informacijska tabla o poteku Rupnikove linije in tu  smo pričeli približno tri kilometrsko krožno pot, ki ima 120 metrov višinske razlike.

V času tik pred drugo svetovno vojno je bila na Zaplani zgrajena Rupnikova linija, sistem utrdb, ki jih je Kraljevina Jugoslavija začela graditi na ozemlju zahodne Slovenije v pričakovanju italijanskega napada. Ime je linija dobila po jugoslovanskem generalu slovenskega rodu Leonu Rupniku. Obrambna črta na ozemlju današnje Slovenije ni bila nikoli vključena v neposredne spopade, saj je bila zaradi umika jugoslovanske vojske zapuščena še pred splošnim italijanskim napadom.

Ob hoji z grička na griček smo si ogledovali različne tipe bunkerjev. Podali  smo  se lahko celo v notranjost nekaterih še ohranjenih bunkerjev, ki jih italijanska vojska po zasedbi tega ozemlja kljub načrtnemu uničevanju ni porušila.

Pot je zelo lepo urejena, dobro označena, z velikimi informacijskimi tablami  ob posameznih bunkerjih, da lahko preberemo, kakšno vlogo je imel. Ob poti  so tudi lične klopi za  nabiranje novih moči.

Še zanimivost - ob poti se nahaja pet energetskih točk, ki imajo dobrodejen vpliv na različne dele telesa. V njih je treba postati od 20 do 30 minut. Za pot bi potrebovali še več časa, za postanke na energetskih točkah pa višje temperature.

Po vrnitvi k gostišču Mesec smo se z avtobusom prepeljali del poti po asfaltu, nato pa  peš nadaljevali po trasi plinovoda do gostišča Pr'Krajnc. Po prijetnem kosilu in kramljanju smo s pregledom naših poti zaključili pohodniško leto 2016 in dobili plan za naslednje leto. Pozdravit nas je prišla tudi gospa Elica Brelih.  V prijetnem klepetu in  voščilih za novo leto smo se poslovili.

Zapisali: Mija Ocepek in Jožica Kenig

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak