Šavrinsko ali Koprsko gričevje leži med rekama Dragonjo in Rižano. Tja smo se Svizci  odpravili  v  lepem in sončnem vremenu.

Mimo Šmarij smo se zapeljali do vasice Pomjan. Na pohod smo se odpravili po “Poti za srce”, ki je označena z rdečo in modro črto in nas je vodila do Supotskega slapa in nazaj v Pomjan.

Spuščali smo se po kolovozih in stezah med suhozidi, ki so ograjevali obdelovalno zemljo v terasah. Včasih so bile vse terase obdelane, danes pa so mnoge opuščene in zaraščene z brinjem, črnim gabrom in žuko.

Za te kraje je značilena kamnina fliš, ki je za vodo neprepustna. Fliš je skladovnica usedlin, sestavljena iz plasti  peščenjaka, laporovca, včasih tudi iz ilovice in različnih apnencev. V teh krajih je peščenjak najpogostejši gradbeni material za suhozide in hiše.

Po pobočju smo se spustili mimo kmetije Rak do Supotskega slapu. Tokrat ga nismo mogli občudovati, ker je bil potok Supot skoraj suh.

Po krajšem počitku smo se vračali po položnejši poti proti Pomjanu. Na poti smo opazili kamnito pastirsko hiško, ki je nekoč služila zavetju. Hodili smo mimo starih in novih oljčnih nasadov. 

Po dveh urah smo se vrnili v Pomjan (360 m), ki je najvišje ležeča vas v Šavrinskem gričevju. V 19. st. je bil Pomjan samostojna občina s 6000 prebivalci in slovensko šolo – enorazrednico. Danes pa ima vas približno 160 prebivalcev. V vasi je cerkev sv. Jurija, ki je bila posvečena leta 1222, obnovljena pa leta 1796. Ob cerkvi je 26 metrov visok zvonik, zgrajen  leta 1866. Na pročelju zvonika je vgrajena bela kamnita plošča z reliefom sv. Jurija, ki ubija zmaja. V vasi in okolici so odkrili bogate arheološke ostanke iz prazgodovine in rimskih časov. 

Pohod smo zaključili na robu Pomjanskega hriba, kjer je lepa razgledna točka. Od tu se nam je odprl čudoviti razgled na Koperski in Tržaški zaliv ter vasice Šavrinskega grčevja.

Preživeli smo lep dan.

Zapisali: Svizci iz Logatca

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak