V četrtek, 15. januarja 2015, smo se Svizci odpravili na pohod po okolici Stične. Zbrali smo se  pred osnovno šolo na Vrhniki in se z  avtobusom odpeljali do Stične. Avtobus smo zapustili v bližini cistercijanskega samostana. Nekaj korakov od samostana je pohodnica Zalka obujala spomine na čas, ko je v tem samostanu bivala in hodila v nižjo gimnazijo.

Iz Stične smo krenili proti vasi Mekinje nad Stično. Skozi gozdiček smo nadaljevali hojo po blatni in spolzki poti. Za trenutek smo se ustavili, da nam je vodnik Milan povedal nekaj o značilnostih pokrajine, ki je kraški svet. Povzpeli smo se na Gradišče nad Stično (519 m), kjer nam je vodnik pojasnil nastanek tega imena, ki je povezano s pokopavanjem pokojnikov. Tu se sedaj nahajata cerkev sv. Miklavža in Lavričeva koča, kjer smo se malo okrepčali, oskrbnika koče pa sta nam postregla s kavo in čajem. Koča je zgrajena in obnovljena iz naravnih materialov, kamna in lesa. V kleti, ki ga imenujejo »trezor«, imajo v skali izoblikovane predale za shranjevanje ustekleničenega vina. Predali so postavljeni tako, da oblikujejo zemljevid Slovenije. V bližini koče je šotor, v katerem so razstavljeni leseni kipi živali, ki jih izdelujejo domačini ročno ali z motorno žago. Notranjosti cerkve sv. Miklavža žal nismo videli, ker je bila zaklenjena.

Pot smo nadaljevali proti vasi Dobrova pri Stični. Hodili smo po asfaltni poti skozi urejeno vas, potem pa po makadamski cesti in gozdni blatni poti proti Pristavi nad Stično. Pristava je lepo urejena turistična vasica, ki slovi po lepi izletniški in razgledni točki. V vasi smo se najprej napotili na kosilo na domačiji Okorn. Ob okusnem in dobrem kosilu smo nazdravili naši pohodnici Zalki, ki nas je počastila s pijačo za svoj visoki jubilej. Skupaj z njo smo tudi zapeli.  

Po kosilu smo se odpravili na vzpetino nad vasjo. Tam stoji Partizanski dom s spomenikom padlim borcem. V bližini je tudi spomenik prvim ustanoviteljem manevrske strukture Narodne zaščite RS (7.9.1990). Nedaleč stran stoji cerkev sv. Lamberta (650 m), ki je postavljena na mestu nekdanjega gradu, v katerem je prebivala po moževi smrti  »gospa s Pristave«, vojvodinja Virida iz Milana. Virida je bila soproga habsburškega vojvode Leopolda III. Na njeno prisotnost kaže tudi grb – železna plošča v betonu z grbom, v katerem je kača, ki požira otroka.

Vaščani Pristave so okolico vasi lepo uredili. Izdelali in postavili so lesene hiške, lesena igrala za otroke v podobi živali, pripravili so teren za avtodome in postavili lične klopi. Igrala so tako vabljiva, da so pritegnila tudi nas, odrasle pohodnike.

Vrnili smo se k domačiji Okorn, kjer nas je čakal avtobus, ki nas je odpeljal nazaj proti Vrhniki. Kljub soncu in prijetnemu vremenu, žal ni bilo lepega razgleda s Pristave, ampak vseeno smo preživeli lep dan.

Besedilo: Svizci iz Logatca

Fotografije: Milan Jerman