Prvi "Sončkov" torek v maju smo se odpravili proti Idriji. Dež je v zadnjih dneh dodobra opral naravo. Kljub ne preveč obetajoči vremenski napovedi smo se zbrali v lepem številu, pripravljeni za odkrivanje bolj oddaljenih in malo znanih kotičkov naše dežele. Po skoraj dve urni vožnji smo prispeli na izhodišče naše poti, v Slap ob Idrijci, rojstni kraj pisatelja Cirila Kosmača. Pot nas je vodila še naprej in navzgor v prelep predalpski svet, kjer vzhodna Tolminska prehaja v Cerkljansko hribovje – na razgibani svet Šentviške planote. Ta se razprostira na višinah med  650 in 974 metri nad morjem med rekami Bača na severu in Idrijce na zahodu in jugu. Prelaz Bukovo na vzhodu povezuje Šebreljsko planoto s Cerkljanskim hribovjem. Zaradi apnenca je planota zakrasela, brez tekočih vodah, tu se vrste hribček za hribčkom, vmes pa leže zelene dolinice. Po holmih so senožeti, med njimi počivajo lipovi gaji, v gozdovih pa prevladujejo bukve in smreke. 

Najvišja točka Šentviške planote je Črvov vrh (974 m) na severnem robu planote, ki je bil naš cilj. Zložen vzpon nas je vodil mimo kmetij, nekateri obnovljenih ali spremenjenih v počitniške hišice, o nekateri pa pričajo le še ruševine, zaraščene z drevjem in grmovjem.  Po počitku in uživanju ob prelepih razgledih na Tolminsko-Bohinjski greben in gorski svet zahodne Slovenije v obsegu 360 stopinj, smo se vrnili na naše izhodišče v Šentviško goro. Tam nas je že čakal avtobus in nas prepeljal do gostilne, kjer so nam pripravili slastne idrijske žlinkrofe.  Vsi zadovoljni in polni lepih vtisov smo se v pozni popoldanski uri vrnili domov. Hvala Sonji R., Cvetki in Meri za pogostitev.

Besedilo: Marjana Vodeb

Fotografije: Tatjana Rodošek, Sonja Zalar Bizjak, Danica Kos