Logo MojaObčina.si
DANES
18°C
8°C
JUTRI
25°C
7°C
Oceni objavo

Sončki na Paškem Kozjaku

Ko iz Dobrne pogleduješ v planjave Paškega Kozjaka, te pogorje navda z neko spoštljivostjo. Začutiš željo, da bi prehodil greben z  najvišjima vrhoma, Špikom 1108 m in Basališčem 1272 m.

 

S Sončki se pogorja lotiš iz Velenja. Prisopihaš do gradu Šalek in mimo razvalin gradu Ekenštajn nadaljuješ po planinskih poteh ob Veterskem vrhu in Zabukovniku, kjer se oddahneš in počasi dvigaš ob hribu Dobrač. Pogledi ti med pogovori pohodnikov uhajajo v Šaleško dolino. Zajame te tišina samotnih  kmetij in hribovij naokoli. Šteješ posekane smreke in jelke in se sprašuješ, če je na delu lubadar, a korak te že vodi med stare sadovnjake ob turistični kmetiji Tuševo v Lopatniku. Hodiš ob hribu Radojč in občuduješ rumene trobentice ter preideš v pobočje Ramšakovega hriba, na ravnem predelu sedeš v rob nad potjo in pomalicaš ter z novim zagonom  stopaš dalje. Pred kmetijo Ramšak se pridruži domači kuža, ki prilagaja stopinje pohodnikom, ti pa pozdraviš družinico, ko utrjuje pot v klanec, se nasmehneš otroku, pogledaš razpelo sredi travnika,  se vprašaš, zakaj je tam in skozi drevorede cvetočih ringlojev prideš na sedlo pri kmetijah Habe in Jurk . Kreneš v vzhodno strmino hriba Visoko, se razveseliš brez in čez čas zagledaš cerkev na Paškem Kozjaku ter Špik, niže pa planinski dom, kjer se ustaviš in z nostalgijo opazuješ dim Termoelektrarne Šoštanj v dolini. Čutiš, kako so te do sem gor spremljala prostrana hribovja v daljavi. Sedeš na klop, pogleduješ Mrzlico, Čemšeniško planino, s snegom prekrite Golte, nakar "fokusiraš" Menino planino. "Tam bomo drugo leto," slišiš reči planinsko vodnico in vstaneš ter se zagrizeš v kamnito pot do pokopališča in cerkve sv. Jošta na Paškem Kozjaku ter krevsaš zadnje metre med skalovjem, obraslim z mahom, in med cvetovi velikih zvončkov zakorakaš proti razglednemu vrhu, kjer se s pohodniki izoblikuje krog za kuža, ki se uleže in se po dobro opravljenem delu skoraj smehlja naokoli. Sledi skupinska fotografija in sestop do planinskega doma, kjer ti hrana na žlico tekne, da že dolgo ne tako.

 

Pelješ se nazaj v dolino in proti domu, sit, prijetno utrujen in počutiš se bogatega zaradi vsega, kar si zaznal na poteh iz Velenja na Paški Kozjak . Marsikaj  boš pozabil, a vtis temno zelenega pogorja in življenja pod njim bo ostal in v krogu želja je tudi ta, da se ga v prihodnosti še lotiš, morda z vzhodne strani.

 

Besedilo:     Marija Dolinar

Fotografije: Sonja Repnik, Sonja Zalar Bizjak

Povezave

Sončki

Oglejte si tudi