Barjani smo se kljub obilici snega, ki je zapadel čez noč, in močnega vetra, odpravili na pot od Predmeje do Otliškega okna. Ko smo izstopali iz avtobusa, smo si lahko ogledali reševanje osebnega avtomobila, ki ga je v ovinku zaneslo s cestišča. Bilo je mrzlo in na nekaterih mestih smo občutili moč burje. Pot nas je vodila po Robu, kot temu rečejo domačini. Vodnik Milan je bil na čelu kolone in z ostrim očesom sledil zasneženim markacijam. Desno v dolini se nam je odprl razgled na Vipavsko dolino, v katero je občasno posvetilo tudi sonce. Za njo pa smo v daljavi videli tudi Piranski zaliv in rt Savudrije.

Zanimiv je bil ogled Otliškega okna ,  od koder je bil lep razgled po dolini brez snega.

Presenetila nas je kamnita piramida in za njo še kamniti Otliški polž, narejen iz naloženega  kamna. Nekateri tu začutijo močno energijo. Danes tega nihče ni priznal, nas  pa je za nekaj trenutkov pobožalo sonce. Na poti, kjer je burja razpihala sneg, smo opazili  rumene cvetove avriklja.

Dobro  prepihani smo se v gostilni okrepili s toplo enolončnico, se  posladkali z dobrotami našega slavljenca Staneta, nato pa se odpeljali proti domu.

Besedilo: Milenka in Marko Nagode

Foto: Stane Kržmanc in Milan Jerman