Februarski pohod je člane in članice PD Vrhnika  ter Vesele Triglavce tokrat popeljal v sosednjo Italijo, v deželo Furlanija – Julijska krajina. Na mrzlo sobotno jutro se nas je zbralo kar 52 pohodnikov. Pot nas je vodila čez Vipavsko dolino do Goriških Brd, čez Most na Soči vse do mejnega prehoda Neblo, do vasice Albana - naše izhodiščne točke. Bolj ko smo se bližali naši sosednji državi, bolj se nam je prilagajalo tudi vreme. Sončni žarki so nas kljub vetru pogrevali ves čas pohoda, ki nas je čez razgibano vinogradniško pokrajino, večinoma po sicer asfaltni poti vodil do prvega postanka, turistične kmetije Stroppolatini. Prijazna lastnika sta nas kljub temu, da je kmetija zaprta zaradi prenove, prijazno sprejela in nas postregla z okusnimi vini iz domačega vinorodnega okoliša, zraven pa so seveda prijali domači slani prigrizki. Hkrati smo se še okrepčali z malico iz lastnega nahrbtnika, nato pa smo s koraki nadaljevali pot vse do Čedada (Cividale del Friuli). Lepo vreme nam je ponujalo razgled po čudoviti furlanski pokrajini, v daljavi pa je pogled segal tudi vse do naših prečudovitih hribov in gora. Pred ogledom tega srednjeveškega mesteca, ki nas do starega mestnega jedra pripelje čez Hudičev most, pod katerim teče reka Nadiža, smo si še malček odpočili. V mestu smo si ogledali nekaj najbolj znanih znamenitosti, tako zgodovinskih, kot kulturnih. Čedad je znan tudi po svoji vinorodni okolici, od 2011 pa je vpisan tudi na Unescov seznam. Dan, ki smo ga skupaj preživeli, se je prelevil v popoldanske ure in napočil je čas za povratek proti domu. In bilo je lepo.

Na tem mestu se zahvaljujemo vodji pohoda Romanu Novaku, ki nam je med samo vožnjo pričaral tudi delček zgodovine in druge zanimivosti naše izbrane pohodniške lokacije, Srečku Krašovcu ter Jožetu Školcu za pomoč pri organizaciji in izvedbi pohoda. Posebna zahvala pa pripada podjetju Jur-Bus, z Bogomirjem Jurco na čelu, ki nas je po ozkih, ovinkastih cestah s kar nekaj ovirami varno pripeljal v obe smeri.

Besedilo: Branka Gutnik

Fotografije: Sonja Repnik, Andrej Kolenc in Jože Školc