Nina Vehar je v pugilističnih - boksarskih prvinah v Sloveniji neulovljiva že vrsto let. Na svoji polnokontaktni športni poti je osvojila toliko najvišjih rezultatov, da jih bodo njene naslednice ter njihovi trenerji le stežka presegli.

Njeni borilni začetki segajo v osnovnošolska leta na Vrhniki, ko je začela s treningi karateja pri dr. Simon Casermanu in mag. Janezu ter Juriju Obrezi, ki so takrat k delu tekmovalnega športnega karateja pritegnili tudi tradicionalni karate in Džemala Mustafiča iz manjše telovadnice v Verdu. Kasneje je k delu ogromno prispeval tudi Boris Peček in 3. mesto na mladinskem ekipnem državnem tekmovanju v borbah KZS 1999 je pripadlo Vrhničankam, med katerimi je bila tudi Nina.

Kaneje je Veharjeva zaradi vse večje želje po tekmovalnih aktivnostih v karateju sorodnih športih presedlala v kickboxing, kjer sta z Nagodetom osvajala eden v moški in druga v ženski kategoriji znotraj Notranjske zveze borilnih veščin- NZBV pomembnejše vrhniške borilne rezultate. Kljub njeni opaženi borbenosti pa v kikboks zvezi ni uspela razviti svojega takrat še neodkritega potenciala.

Vrhniško borilstvo je bilo znotraj NZBV povezano in močno , predvsem pa številčno, saj je k skupnemu delu uspelo pritegniti skoraj vse pomembnejše borilne klube na Notranjskem. To so bili karate in kikboks klubi pa tudi boksarske sekcije nekdanje Galetove boksarske šole. Pomembna prisotnost dr. Kolarja je v tistem času za vrhniški šport in borilstvo pomenila nadaljno rast.

V skorajda idealnih pogojih so se pojavili tekmovalci, z njimi uspehi, predvsem pa ambicije in tekmovalne aktivnosti na najvišji ravni. To smo bili takrat vrhničani v borilstvu, enotni in predvsem prepoznavni.

V ključnem trenutku razvoja vrhniškega borilstva je žal pokojni starosta slovenskega boksa Janez Gale predlagal, da poleg bosonogega kikboksa preizkusimo savate – francoski boks, ki je bolj podoben boksu saj uporabljajo tekmovalci obuvalo, ki omogoča pri boksanju ves arzenal tehničnih prvin.

In ravno v savatu – francoskem boksu je Nina Vehar zablestela vse do najvišjih odličij, saj se je v njem lahko manifestirala njena moč, spretnost in tehnična izkušenost, ki jo je dosegla tudi s pomočjo svojih klubskih sotekmovalcev že v prejšnjih letih.

Kot Mazejeva, vendar na področju borilstva je gradila korak za korakom in kljub različnim napovedim ter ocenam dokazala, da se lahko zavihti v sam svetovni vrh.

Vrhničanka in najuspešnejša slovenska tekmovalka v polnokontaktnih prvinah je po rojstvu prvega otroka zaključila svojo izjemno 20 letno tekmovalno športno pot za katero jo je OKS - Olimpijski komite Slovenije nagradil s častno listino.

Nina Vehar se je s številnimi uspehi in nagradami kot je Bloudkova plaketa, Športnica Vrhnike ter Ljubljane zapisala v slovenski šport kot ena prvih in upajmo ne zadnjih športnic, ki je v športu jeklenih pesti pustila pečat v samem svetovnem vrhu polno-kontaktnega borilstva.
(sk)