Živi muzej Krasa je letošnji planinski hit mnogih planinskih skupin našega društva, ki so ga obiskale in tudi nas, Lintverne, je zanimalo, kaj le je toliko zanimivega.

Zjutraj se nas je zbralo le osem, drugi pa so medtem preganjali nadležne prehlade in druge vrste bolečin, primerne našim letom, nekaj pa jih je dokazovalo, da v »penzionu« res nimaš nobenega časa, saj so jih čakale skorajda obvezne uradne dolžnosti. Kdor z malim ni zadovoljen, … in smo šli.

Vsi smo bili presenečeni, koliko kraških zanimivosti se najde na tako malem področju, ki se razteza med Sežano, Orlekom, Bazovico in Lipico.

Za presenečenja so »krivi« avtorji strateškega projekta Kras – Carso, ki je nastal s sofinanciranjem  v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007 – 2013 iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.

Čudovito označene poti z ličnim logotipom pastirske hišice, smerniki s celovito informacijo o smeri, razdalji, tako za pohodnike, kot za kolesarje, bogate informativne table, vse to te popelje skozi muzej kraških pojavov, svojstvene sestave gozdov, ličnih poti, po katerih za konec tedna kar mrgoli pohodnikov, rekreativnih tekačev in kolesarjev. Na tem malem področju je prostor za vse in z veseljem ti oko zabeleži lepo sožitje med vsemi udeleženci Živega muzeja Krasa.

Vsi ti udeleženci pa običajno nadomestijo izgubljeno energijo v enem od mnogih krajev, kjer bog roko ven moli in tudi Lintverni smo se tega držali, se okrepčali in s Krasa ponesli še nekaj njihovih zanimivosti: pršut, panceto, salame, teran, …

Te dobrote so nato doma uničevali: B`čar, Betajnov`c, Cvele, Ligojn`c, Peter, Stari, Špilčk in Špik.

Besedilo: Špik

Fotografije: Cvele in Ligojn`c