Lintverni smo se na letošnji večdnevni pohod podali v Italijanske Dolomite. V dobrih štirih dnevih planinarjenja smo osvojili nekaj vrhov ter si ogledali nekaj znanih turističnih centrov. Spoznali smo čudovito gorsko okolje ter si tako vsaj približno ustvarili podobo o Dolomitih.
Po prehodu čez Korensko sedlo smo zavili v dolino Zilje, se povzpeli mimo Belega jezera ter po dolini Drave nadaljevali čez mejni prehod Sillian v Italijo. Naš prvi cilj v Dolomitih je bil ogled gorske skupine Tree Cime, ki je znana po dominantnih vrhovih, ki jih obkroža znamenita panoramska krožna pot. Na približno 2400 m n.m.v. se je trla množica ljudi. Povečini so bili to turisti, manj pa je bilo pravih planincev. Krožna panoramska pot ni zahtevna tura, nudi pa enkratno priložnost za čudovit pohod v visokogorju z izjemnimi razgledi. Panoramska krožna pot je priložnost za turiste, ki se želijo sprehoditi po visokogorju, pri tem pa niso potrebni večji napori, kot je to običajno za hojo v gorah. Lintverni smo krožno pot prehodili v dobrih treh urah ter se nato spustili v dolino in nadaljevali z vožnjo čez sedlo v Cortino d'Ampezzo. Na hitro smo si ogledali mesto, ki je sicer najbolj poznano po zimskih olimpijskih igrah leta 1956. Sledila je vožnja proti naši namestitvi v Alta Badii kamor smo prispeli pozno popoldne. Apartma v mestecu La Villa, v osrčju Alta Badie, smo si izbrali za bivanje v nekaj naslednjih dneh.
Že drugi dan smo se povzpeli na Sassongher, t. j. 2665 m visok vrh nad Alta Badio. Krenili smo z dvorišča pred našim apartmajem. Povzpeli smo se skozi gozd in nato nadaljevali po ruševnato - skalnati stezi do planinske koče. Spoštovanja vredna strmina nas je dodobra “prepojila” z znojem. Po kratkem počitku smo nadaljevali po nekoliko lažji stezi, ki pa ni bila kratka. Vrh se je čarobno odmikal, pa vendarle smo vztrajali ter nekateri malo preje, drugi pa malo kasneje osvojili vrh. Zadovoljni po osvojitvi zanimivega dvatisočaka smo se po zahtevni strmini spustili v dolino. Razpoloženje je bilo odlično, še posebej potem, ko nas je B’čar pričakal z originalnim slovenskim kosilom z vsemi dodatki, ki spadajo zraven.
Naslednji dan vreme ni bilo najbolj prijazno, zato smo izbrali nekoliko drugačno turo. Zapeljali smo se na sedlo Pordoi, nato pa se z gondolo dvignili na Saso Pordoi od koder smo se povzpeli na znameniti vrh Piz Boe, 3152 m. Posebnost tega vzpona je bila, da smo premagali več kot 300 m višinske razlike od 2850 m do 3152 m, to je v območju kjer se že močno čuti, da je zrak že precej redek. Po kratkem zadrževanju na vrhu nas je Duno opozoril, da je treba izpostavljeni vrh zapustit čim preje, saj so se dežni oblaki že grozeče približevali. Nekoliko deževnih kapljic, nato pa še grmenje, nas je še bolj “podkurilo”, da smo, kar se da pohiteli proti zgornji postaji gondole. S sedla Pordoi smo se napotili na sedlo Sella ter obiskali še Val Gardeno. Po kratkem ogledu tega turističnega centra smo se čez sedlo Gardena vrnili v dolino Alta Badie, kjer je že močno deževalo.
Zadnji dan našega planinarjenja v Dolomitih smo izkoristili za vzpon na planoto Kronplaz na višini 2275 m, znani zimsko turistični center. Nekoliko slabše vreme kaj več niti ni dovoljevalo. Prostrani smučarski center je zanimiv tudi poleti saj nudi številne turistične zanimivosti Prišli smo ravno v času opoldanskega zvonjenja, kar je ena od značilnosti Kronplatza. Ogledali smo si tudi Messnerjev muzej, ki je prepoznaven s prikazom razvoja alpinizma skozi različna časovna obdobja. Po spustu v dolino smo obiskali še bližnje starejše turistično mesto Bruneck ter obkrožili območje Kronplaza. B'čar je še enkrat več pripravil imenitno, sicer tokrat še zadnjo, večerjo v našem apartmaju.
Pred zaključkom našega bivanja v La Villi, smo se lastnici apartmaja Martini zahvalili za gostoljubje ter ji v znak zahvale podelili Lintvernsko majico.
V sredo dopoldan smo se, po krajšem postanku v bližini izvira Drave, po dolini Zilje vrnili v Slovenijo. Celoten program planinarjenja v Dolomitih smo zaključili s kosilom v Kranjski gori.
Vtem čudovitem in neponovljivem planinskem dogodku smo sodelovali: B’čar, Betajnov`c, Cvele, Cvičkar, Duno, Špik, Špilčk, Vezist ter gosta Aleš in Marjan.
Besedilo: Vezist
Fotografije smo prispevali: Aleš, B`čar, Cvičkar, Špik in Vezist
