Pohod v spomin našega Lintverna Aleša Goropekarja je bil tokrat že osmi po vrsti. Prav toliko let bo minilo letos poleti od njegove tragične nesreče, ko se je za vedno poslovil. Vzpon na Lavrovec in Goli vrh ter ogled utrdbe na Rupnikovi liniji je bil  naš letošnji cilj. Jasno sobotno jutro ter novozapadli sneg sta naredila prijazen zimski dan.

V Smrečju, kjer smo začeli s pohodom nas je pričakala debela snežna odeja. Drevje obteženo s snegom ter nepregažene steze, pa so naredile vtis prave zimske idile. Le sneg, ki se je tu in tam vsul s kakšne veje, je zmotil spokojno tišino, ko smo se vzpenjali v hrib. Precej časa je že minilo, odkar smo bili nazadnje na Lavrovcu, zato smo si ponovno z zanimanjem ogledali postajo za registracijo sončnega obsevanja. Ogledali pa smo si tudi novo kapelico, ki so jo zgradili na tem znamenitem vrhu. Od nekje se je pripodila megla, zato smo odhiteli naprej proti Golemu vrhu.

Splužene poti so nam olajšale hojo in prav kmalu smo prispeli do kmetije Lomarjevih na pobočju Golega vrha. Na kmetiji, ki je poznana po izdelavi originalnih košev in košar pletenih iz leske, nas je že čakal vodnik Peter Oblak, s katerim smo bili dogovorjeni, da nam razkaže in predstavi utrdbe Rupnikove linije na Golem vrhu.  Že prva utrdba s katero smo se seznanili, je obnovljena in skrbno urejena, tako da bi tudi danes vanjo lahko namestili vojaško posadko. Nato smo se povzpeli še višje na Goli vrh do ene od največjih utrdb, ki je predstavljala osrednji  del Rupnikove linije v širšem območju Poljanske doline. Vodnik nam je povedal veliko zanimivosti, od tega kako se je utrdba gradila, zakaj je bila zgrajena in zakaj ni nikoli služila svojemu namenu, pa tudi kako domiselno se v današnjem času ta pomnik zgodovine namenja za turistične in druge namene. Več  kot 200 m glavnega, ter več stranskih hodnikov in objektov so obnovljeni in nudijo, poleg ogleda restavriranih prostorov in razstavljenih zgodovinskih eksponatov različne vojaške opreme, tudi primerno urejene prostore za izvedbo priložnostnih kulturnih in športnih dogodkov. Ta zares enkratni ogled in predstavitev smo zaključili v 25 m visoki opazovalnici.

Seveda je po zaključku pohoda in ogledu Rupnikove linije na Golem vrhu, sledil povratek in tradicionalno skupno kosilo.

Na pohodu smo sodelovali: Duno, Grintovec, Ligojnc, Marč, Stari, Špik, Špilčk, Vezist ter Aleš, na koncu pa se nam je pridružil tudi Cvičkar.

Besedilo: Vezist

Fotografije: Špik, Grintovec in Vezist