Nočni dež je bil krivec, da smo morali opraviti pohod po drugi, manj blatni trasi, čeprav se blatu nismo mogli povsem izogniti. Podplate smo začeli »brusiti« na bencinski črpalki v Horjulu. Od tu je bila naša pot usmerjena proti Korenu, a smo se na pobočju obrnili desno in nadaljevali  pot pod grebenom. Ves čas nas je spremljala kar gosta megla, tako, da z razgledi ni bilo nič. Ni pa megla povzročala prav nič slabe volje.

Prvi postanek je bil pred dokaj zanemarjeno domačijo, ki pa je bila nekoč kar mogočna kmetija, o čemer priča velika stavba stanovanjske zgradbe, hlev in kozolec. Časi so neizprosni! 

Pri naslednji kmetiji »Na Pečovju«, smo si privoščili daljši postanek. Prijazni lastniki so nas prijazno sprejeli, za kar smo se jim oddolžili z izdatnim nakupom njihovih domačih dobrot.

Še zadnji počitek smo si privoščili pri taborski cerkvici sv. Urha nad Podolnico. Naša vodička Sonja nas je tu seznanila z zanimivo zgodovino objekta, ki ima ohranjeno srednjeveško obzidje s stolpoma, saj je nastal kot utrdba v času turških vpadov v naše kraje.

V prijetni gostilni v Podolnici smo s kosilom, zahvalo vodnici Sonji in prizadevnim članom skupine Meti, Majdi, Marici in Franciju, z izrečenimi lepimi željami za praznike in željo po druženju še v naslednjem letu zaključili prijetno druženje.

Zapis: Irena Velkavrh

Fotografije: Sonja Zalar Bizjak